|
Poznamo torej sedem stopenj bolezni, in na vsaki še lahko ustavimo njen
razvoj. Seznanite se z njimi in njihovimi znamenji in spoznali boste,
kje ste trenutno. Le tako boste lahko prevzeli nadzor nad položajem.
1. IZČRPANOST
Izčrpanost se pojavi, če telo ne ustvari dovolj energije za vse svoje
naloge, ki jih opravlja, ali pa če porabi za delovanje več energije, kakor
jo lahko ustvari.
Posledica tega je, da se delovanje vseh telesnih funkcij poslabša-z izločanjem
strupenih produktov presnove in ostankov hrane vred. Neka količina strupov
v telesu je normalna. Težave nastanejo, če nastane več strupov, kakor
jih lahko telo izloči. Ce telo ne more obnoviti izčrpane energije, postane
preobremenjeno s strupenimi odpadki.
Energija se obnavlja le s spanjem, zato je prvo znamenje izčrpanosti utrujenost:
postanete leni, že podnevi si želite zadremati, ponoči potrebujete več
spanja.
izčrpanost pelje naravnost na drugo stopnjo bolezni.
2. TOKSIKACIJA ali ZASTRUPITEV
Toksikacija ali zastrupitcv se pojavi, ko prej opisani, neizločeni strupi
nasiiijo kri, limfo in telesna tkiva.
Telo takoj prepozna to stanje. Ko se skuša ozdraviti, očistiti in ohraniti
svojo popolnost, začne splakovati strupe iz telesa. To povzroči dvojni
učinek:
Prvič, pojavi se več spoznavnih opozoril - razne nevšečnosti, in drugič,
postopek samoočiščevanja telesa sproži še večje izčrpavanje energijskih
rezerv. Ce takšna oseba preveč dela, je napeta, ali premalo počiva in
spi, je občutek utrujenosti in apatičnosti (lenobe) še izrazitejši. Na
določeni stopnji zastrupitve, ko se telo skuša znebiti strupov, se razvije
naslednja stopnja bolezni.
3. DRAŽENJE
Pri izčrpanosti je edino spoznavno znamenje in opozorilo občutek slabosti
ali utrujenosti. Toksikacija in nastalo draženje pa povzroči še prepoznavnejša
(občutnejša) znamenja.
To je pravzaprav stopnja bolezni, katere edini namen je opozoriti na povišano
stopnjo zastrupitve v telesu. Vse to seveda v upanju, da boste postali
pozorni na ta opozorila ter ustrezno storili vse, da bi jih odstranili.
Draženje je stanje, v katerem telo razvrsti svoje obrambne mehanizme in
pospeši notranje dejavnosti, da bi nakopičene strupe odstranila. To se
lahko zgodi v različnih delih telesa. Čeprav to draženje ni tako boleče,
da bi morali k zdravniku, je dovolj neprijetno, da nas prav sili v ukrepanje.
Očiten primer draženja je npr. siljenje k uriniranju ali na blato. To
ni boleče, razen če ne traja dlje časa. Pomeni lahko samo to, da se telo
in mehur želita znebiti strupov. Manj očitno je, ko se razstrupljajo drugi
deli telesa. Pogosto jih odpravimo kot manj pomembne, namesto da bi v
njih prepoznali to, kar so - dragoceno darilo.
Primeri takih znamenj so dobro znani. Eden takih je srbenje. Koža ni le
največji organ, temveč je tudi organ za izločanje. Telo vsak trenutek
uporablja štiri bilijone kožnih por za odstranjevanje strupov iz telesa.
Od vrha glave pa vse do stopal. Koža začne srbeti, in to je znamenje,
da se izločajo strupi. Ko pridejo na površje kože, se ta nadraži, zato
nas tudi srbi. To seveda še ni preveč resno, niti preveč boleče. Vendar
postane zadeva tako nadležna, da zbudi našo pozornost. Če na tej stopnji
prezremo tudi ta opozorila in ne storimo ničesar, da bi odstranili vzroke
težav, bodo srbenju zagotovo sledile hujše težave.
Vendar ne občutijo vsi samo srbenja. Druga opozorilna znamenja so lahko
še: živčnost, depresija, vznemirjenost, zaskrbljenost. Lahko se pojavijo
tudi pogosti glavoboli ali manjše bolečine v drugih delih telesa. Taki
znamenji sta tudi nespečnost in nemirno spanje.
Druga znamenja draženja so še: obložen jezik, slab zadah, temni kolobarji
okoli oči. Ženske utegnejo imeti neredno ali bolečo menstruacijo.
Ko je telo polno strupov, skuša tako različno zbuditi našo pozornost.
Žal pa ljudje živijo leta v takem stanju, ne da bi vedeli, kaj se dogaja,
ker jim še ni dovolj hudo, da bi se morali Zdraviti, temveč se tega nekako
navadijo.
Toda, če se le predolgo ne menimo za učinke, ki jih kažejo izčrpanost,
toksikacija in draženje, se količina nakopičenih strupov poveča in pokaže
se nova naslednja oblika "bolezni".
4. VNETJE
Vnetje je najmočnejše prizadevanje telesa, da bi se očistilo in okrepilo.
Če smo vsaj malo občutljivi, se moramo zavedati težav, saj nas nanje opozori
huda bolečina. Bolečina se nikoli ne pojavi naključno in brez povoda.
Bolečina ni kazen za neprevidnost. Bolečina ima namen. To je zagotovo
najučinkovitejše znamenje, ki opozarja, da bomo brez pravilnih ukrepov
hudo ogrozili svoje zdravje. Telo se skuša obupno znebiti nakopičenih
strupov, preden začno nastajati pogubne poškodbe.
Malo ljudi razume, da je to čiščenje strupov iz telesa, ki ga sproži telo
samo za svojo odrešitev. Večina pa gleda na ta znamenja kot na napad na
svoje dobro počutje, zato gredo k zdravniku po olajšanje. Zdravnik bo
zagotovo našel neka znamenja bolezni in jih začel zdraviti z zdravili.
Zdravila ne odstranijo vzrokov težav. Lahko le zmanjšajo bolečino. Žal
pa tako početje še dodatno poveča raven zastrupitve, kajti vsa zdravila
so hudi strupi. Dajejo le lažen občutek, da je težava premagana.
Pri vnetju se strupi nakopičijo v enem izmed organov ali v določenem delu
telesa, npr. v prsih. To mesto se vname zaradi nenehnega draženja strupenih
snovi.
Pri vnetju zdravniki postavijo diagnoze, ki se končajo na "TITS",
to pomeni vnetje:
tonzilitis - vnetje mandeljnov, apendicitis - vnetje slepiča, hepatitis
- vnetje jeter, nevritis vnetje živca, nefritis-vnetje ledvic, artritis
- vnetje sklepov, kolitis - vnetje črevesa, rinitis vnetje nosnih sluznic,
sinusitis vnetje obnosnih votlin.
Seznam teh "itisev" je neskončen. Limfodermitis je vnetje limfnih
žlez, bezgavk. Otečene bezgavke ali limfni vozli so eno izmed najočitnejših
opozoril, da nakopičene strupe že predolgo nosimo v sebi.
Če na primer dovolimo, da se draženje kože še nadaljuje, nastane dermatitis
- vnetje kože. Ekcem ali luskavica sta odlična zgleda, kako telo uporablja
svoje zdravilne moči in na silo potiska strupe skozi kožo. In če pravilno
ukrepamo, da se količina strupov zmanjša, se telo za zmeraj znebi te bolezni.
Žal pa zdravniki večinoma ravnajo napačno. Boleča znamenja vedno potlačijo
z zdravili. Bolečina začasno popusti, toda težave ostanejo. Ko se čistilni
napori telesa potlačijo z dodajanjem zdravil, se količina strupov še poveča,
dokler ne postanejo prizadeti tudi drugi organi. Na primer: nevrodermitis
se preseli še na pljuča. Ogromno otrok danes trpi zaradi tega. Strupom,
ki so že v telesu, dodajamo še dodatne in močnejše.
Ta stopnja je velikokrat ključna pri naši odločitvi, ali si želimo ozdraviti
ali pa potoniti še v globljo bolezen.
Ste namreč na sredini sedemstopenjske bolezenske lestvice in vaše ukrepanje
je v tem trenutku odločilno. Ce se ne prenehate nadalje zastrupljati,
vas to pripelje na naslednjo, višjo stopnjo bolezni.
5. GNOJENJE ali ČIRI
Gnojenje nastane takrat, ko je telo že dolgo prizadeto in je že zelo veliko
celic uničenih. To stanje je često zelo boleče, ker so prizadeti tudi
živci.
Rane ali čiri se lahko pojavijo v telesu ali zunaj njega. Primer notranjega
čira je klasični čir na želodcu, luknja. Vsak, ki je to izkusil, ve, kako
boleče je to. Primer zunanjega čira pa je lahko rana v ustih, ali odprta,
curljajoča rana na nogi in roki, iz katere teče izcedek.
Telo uporabi čire kot odtok, da bi se znebilo strupov. Čiri se pozdravijo,
čim se zmanjša količina nabranih strupov.
Če ne odnehamo, pa telo sproži postopek, da te rane zapečati.
6. STRDITEV
Toksične, strupene snovi, ki nas ogrožajo, se obdajo z vrečko iz strjenega
tkiva. Tako telo zadrži strupene snovi na določenem mestu in jim prepreči,
da bi se širile po telesu. Ta vrečka, otrdlina, je tumor, ki pogosto dobi
diagnozo rak, čeprav to še ni rakasto tkivo.
Strditev je zadnja stopnja, v kateri so celice še zmeraj pod nadzorom.
Če nadaljujemo z uničevalnimi navadami, ki so nas pripeljale do tega stanja,
pa celice postanejo zajedavske (paraziti) in živijo od vsega, kar dobijo,
ne da bi telesu kakor koli koristile. Nenehno zastrupljanje končno spremeni
genski program celice, te podivjajo in delujejo povsem neorganizirano,
nenadzorovano. To stanje se imenuje rak.
7. RAK
To je zadnja faza v dolgem razvoju bolezni. Če se vzroki, ki ga začnejo
in tudi nadaljujejo, ne ustavijo, je to usodno. Z dosledno usmeritvijo
v zdravo življenje pa se proces še lahko ustavi in preusmeri. Namen
tega pisanja pa je, da razumemo potek bolezni, tako da do zadnje faze
sploh ne pride.
Pri takih obolenjih ljudje pogosto mislijo, da je bolno telo sovražnik,
ki vas hoče ubiti. Vendar pa je telo naš prijatelj in najboljši zaveznik,
ki si neprenehoma prizadeva za zdravje. Uspe mu pa le, če mu damo priložnost.
Z vsemi šestimi stopnjami bolezni telo nenehno opozarja, da delamo
nekaj hudo narobe. Če se spremenimo, se težave ali opozorila končajo.
Spremeniti pa se rnoramo sami.
V avtu vam zagori rdeča lučka za olje. Ali jo prekrijete in verjamete,
da se ne bo nič zgodilo? Ali pa greste k najbližjemu mehaniku, da preveri?
Stvarnik nam je vstavil zanesljiv opozorilni sistem, ki nas varuje pred
vsako okvaro in poškodbo.
Vedeti moramo, da je zdravje normalen, bolezen pa nenormalen pojav. Telo
se vedno trudi ostati zdravo. Takoj ko je naše zdravje ogroženo, sproži
alarm. To lahko pomeni samo, da telesu ne omogočamo zdravega delovanja.
Samo z upoštevanjem signalov lahko ustavimo vzpenjanje po lestvici razvoja
bolezni, katere najvišja stopnja je rak. Le tako lahko preprečimo veliko
večino bolezni.
Naravna higiena, katere ideje goji in predstavlja društvo Preporod, je
prava znanost o življenju, saj temelji na večnih in nespremenljivih zakonih
narave.
Bolne ljudi zdravi tako, da odstrani vzroke bolezni.
Higienisti verjamemo, da ima narava prav, zato ne preprečujemo njenega
delovanja.
Naravna higiena razglaša, da je bolezen naravno čiščenje telesa, ki ne
sme biti ovirano, temveč pospešeno.
Njena zdravila so naravna obramba. Zvestoba naravi je zdravilo za vse
bolezni.
Zrak, svetloba, hrana, voda, gibanje, počitek, spanje, itn ... v primernih
količinah in o pravem času. Le tako jih narava lahko uporabi kot zdravila.
Odstrani vzrok in posledice bodo izginile, pravi znanost naravne higiene.
Zato je skrajni čas, da se nehamo sprenevedati in začnemo prepoznavati
prave in poglavitne vzroke bolezni. Dokler se ne zgodi to, da tudi odrešujočega
ozdravljenja, ki ga že dolgo vsi zaman pričakujejo, ne more biti.
Medicina, tako kot večina drugih zdravilskih sistemov, zamenjuje vzroke
in posledice. "Zdravi" posledice.
Potreba po zelo popularnih in množično uporabljanih zdravilih nastane
večinoma zaradi močne reklame. Izdelovalci kemičnih sredstev, koncerni
s področja kemije in farmacije so z nasilnim trženjem dosegli vse svoje
poglavitne cilje (dobiček!). Kar poglejte, kje vse so plakati in brošure,
ki obljubljajo takojšnjo pomoč, ne da bi se vam bilo treba spremeniti.
V vseh javnih glasilih jih je polno, v vseh čakalnicah pri zdravnikih,
neprenehomajih poslušamo po radiu in gledamo po televiziji.
Samo z zdravim razumom se lahko upremo vsiljevanju norega prepričanja,
da je uživanje strupov rešitev za naše bolezni.
Na tem pa temelji medicinska ideologija. Če namreč zdrav človek zaužije
"zdravila", se bo zastrupil. Bolnemu človeku, ki je zbolel prav
zaradi nakopičenih strupov v telesu, pa naj bi dodatno zaužiti strupi
povrnili zdravje. Kako nesmiselna trditev.
Farmacija, ki je poleg vojaške industrije najmočnejša gospodarska panoga
na svetu, pa se še kar naprej trudi razvijati še pošastnejše strupe.
Medijska informacijska tehnologija ustvarja umeten svet trenutne čutne
zaznave. Toda računalniki ne morejo nadomestiti naše izgubljene modrosti.
In vendar prihaja čas, ko bo modrost premagala pohlep. Modrost, da bomo
vsi spoznali, da je edina pot do zdravja samo zdravo življenje v čim večjem
sožitju z naravo.
Proti nikomur se ni treba bojevati. Mi sami se moramo strezniti. Dokler
pa se to ne bo zgodilo, bomo ostali poskusni zajčki pohlepnih "znanstvenikov"
in še naprej sodelovali pri skupinskem, množičnem igranju ruske rulete.
AURA - FEBRUAR - MAREC 2000
|