Cepite se

V zadnjem času so mediji preplavljeni s prispevki o različnih cepljenjih. Prebrala sem tudi članek o hepatitisu B (hepB) v vaši reviji št. 15 in se odločila napisati, da obstaja tudi druga stran zgodbe, o kateri prispevki ne govorijo.
Podatki, ki jih navajam, so dobro dokumentirani v znanstveni literaturi o nalezljivih boleznih in cepljenju. Skupno vsem prispevkom v naših medijih je, da ustvarjajo "morilske" bolezni s pandemičnimi razsežnostmi, katerih namen je povzročiti čim večjo paniko med prebivalstvom. Kar uide pozornosti večine bralcev, je njihovo očitno reklamno sporočilo. Seveda vsi brez izjeme pozivajo k cepljenju in poudarjajo njegovo varnost in učinkovitost. Večina z besedo sploh ne omeni zapletov, tisti, ki jih, trdijo, da so zelo redki.
Nič ni dlje od resnice.
Seznam zapletov po cepljenju prod hepB (in drugih cepivih) je zelo obsežen, najbolj pa so zastrašujoči pogubni nevrološki pojavi. V omenjenem članku o hepB se hvalimo z obveznim cepljenjem vseh prvošolčkov od leta 1998, bralci pa očitno nimajo privilegija, da bi izvedeli, da je npr. Francija oktobra istega leta ukinila obvezno cepljenje proti hepB za vse šolarje. Petnajst tisoč razjarjenih staršev prizadetih otrok je namreč tožilo francosko vlado, ker je zavestno ublažila podatke o tveganjih in hkrati preveč poudarjala koristi. Po poročilih o stotinah ljudi z avtoimunskimi in nevrološkimi posledicami je minister za zdravstvo preklical obveznost cepljenja za šolarje. Podobno se je zgodilo z nedavno uvedenim obveznim cepljenjem za vse otroke do petega leta proti bakteriji Haemophilus influenzae B (HIB), ki med drugim povzroča meningitis. Odločitev je bila pri nas sprejeta praktično čez noč, predvsem zaradi medijske razvpitosti, ki je bila po mojem mnenju načrtno povzročena. Intenzivnost je namreč spominjala na dobro načrtovano marketinško akcijo.
Česar pa bralci spet nismo izvedeli, je naslednje: npr. sosednja Italija je cepljenje zavrnila zaradi bojazni, da povzroča Creutzfeld-Jacobovo bolezen (človeška različica norih krav), saj cepivo gojijo na govejih možganih. Bralci tudi nismo izvedeli nič o vrsti povzročiteljev gnojnega meningitisa (nekateri še pogostejši od HIB, pa tudi s težjimi oblikami bolezni). Omenjeno cepljenje torej ni nobeno zagotovilo, da otroci ne bodo zboleli za meningitisom, saj prod marsikateremu od teh povzročiteljev ni učinkovitih cepiv. Podatki o neučinkovitosti cepiva HIB in stranskih pojavih žal presegajo obseg tega prispevka.
Za konec le še to: v civiliziranih državah je cepljenje stvar svobodne izbire. Je medicinski postopek, povezan s precejšnjim tveganjem, zato je svoboden pretok informacij nujen, prav tako nujna je svobodna izbira na podlagi resničnih informacij.

mag. Karin Rižner, univ. dipl. biol., Ljubljana

Ona ; Pošta; 18.4.2000