SEDMO SREDIŠČE

 

 
 
 
 
 
Piše: Miro  
 
 
 

Središča zavesti

  • Ste zaskrbljeni zaradi morebitnih dogodkov, ki se bodo zgodili v prihodnosti?
  • Morda vas obremenjujejo vaša dejanja iz preteklosti?
  • Ste nesrečni in trpite, ker vas partner, kolegi v službi ali prijatelji ne razumejo?
  • Niste zadovoljni s svojim telesom?
  • Ali se vaše spolno življenje ne ujema z vašimi pričakovanji?
  • Ste ljubosumni?
  • Ste sramežljivi?
  • Vztrajate v neuspešnem zakonu, ker se bojite neznanega samskega življenja?
  • Ali pa ste morda samski in zato osamljeni in nesrečni?
  • Ali vrednotite stvari s pomočjo denarja?
  • Ali odklanjate aktivnosti, ki jih še niste poskusili?
  • Ali se obsojate, če ne uspete v tistem, česar se lotite?
  • Menite, da drugi vplivajo na vaše življenje tako, da ga ne morete polno zaživeti?
  • Odlagate užitke na kasnejši čas, ker morate najprej opraviti to ali ono?
  • Vrednotite sposobnost ljudi po številu njihovih diplom, uspešnosti v šoli ali po njihovem premoženju?
  • Se izogibate ljudem, ki se vam zdijo čudaški?
  • Vedno nosite isti tip oblačil in nikoli ne oblečete kaj nenavadnega ali predrznega?
  • Pogosto razmišljate o maščevanju nekomu, ki vas je prizadel?
  • Ali vašo uspešnost v družbi pogojujete z odobravanjem drugih?
  • Se kdaj počutite osramočeni?
  • Menite, da ni pošteno, ker drugi za isto delo dobijo več denarja, kot vi?
  • Sprejemate povabila na zabave, kamor raje ne bi šli?
  • Ali se večkrat počutite krive za nesrečo koga drugega?
  • Se vam kar naprej mudi?

    •  

     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     

    Če vas omejujejo čustvena stanja ali predsodki, omenjeni v naštetih vprašanjih ali pa morda trpite zaradi česa podobnega, ste verjetno ujeti v začaran krog ločujočih, negativnih čustev v treh nižjih središčih zavesti. Pa vendar ni težko najti izhoda iz tega kroga, le malo se moramo potruditi in si ogledati pravo podobo okolice in nas samih, podobo, ki se skriva za najrazličnejšimi maskami in sprenevedanji.

    Ljudje živijo na zemlji že približno deset milijonov let. Večino tega časa so živeli na stopnji živali. Prva mesta so bila zgrajena šele pred približno 10.000 leti. Zato ni nič čudnega, da je še danes človeška zavest v marsičem podobna živalski. Zavesti seveda ne moremo zamenjevati z umom, ki je vsekakor na bistveno višji stopnji, kot živalski. V knjigi Kena Keyesa, Jr. z naslovom Vodnik k višjemu zavedanju (Handbook to Higher Consciousness), ki vam jo zelo priporočam, povzemam avtorjevo razdelitev zavesti na sedem središč, tri nižja središča in štiri višja.
     

    Nižja središča zavesti

    1. Središče varnosti

    Zahodni človek velik del svojega življenja prebije prav v tem središču. To središče ustvarja občutke strahu in tesnobe. Nenehno si postavljamo vprešanja: kaj se bo zgodilo, če bom ostal(a) brez službe? Kaj, če ne bom opravil(a) tega ali onega izpita? Kaj, če mi bo zmanjkalo denarja za odplačevanje kreditov? Itd itd.
    Na prihodnost pa ne moremo vplivati. Ljudje večinoma mislijo, da lahko, ampak to ni res. Kar pomislite: ali ste pred petimi ali desetimi leti vedeli, s čem se boste ukvarjali danes? Ali vaše delovno mesto ustreza znanju, ki ste ga pridobili v šoli? Ali so vaši otroci postali to, kar ste si predstavljali? V glavnem ne.
    Prihodnosti ne moremo ujeti, da bi si jo preoblikovali po svoje. Občutki varnosti ali ogroženosti so umestni le v sedanjem trenutku glede fizične varnosti, npr. kadar prečkamo cesto in se moramo umakniti avtomobilu ali kaj podobnega.
    Dolgo prebivanje v tem središču povzroča hudo zasvojenost, ki smo jih prevzeli od zasvojenih ljudi, preden smo postali mentalno  in fizično zreli. Ko smo zasvojeni z varnostjo, ne moremo zbrano delati, pri odnosih z drugimi nismo sproščeni, slabo spimo in se na splošno ne počutimo dobro. Prav zato Louise L. Hay mnogo svojih afirmacij konča s stavkom: "Sem popolnoma varna".
     

    2. Središče čutnosti

    To središče je povezano z iskanjem sreče v čutnih užitkih, npr. v spolnosti ali hrani. Morda se vam bo zdelo čudno, da o tem pišem na straneh, ki podpirajo ljubeznivo delitev spolnih in drugih užitkov med ljudmi. Na splošno pa ljudje vendarle ne znajo uživati, ampak so zasvojeni z iskanjem užitkov. Ko dosežejo svoj cilj, pa so običajno razočarani, saj ne doživijo tistega, kar so si predstavljali in nadaljujejo z iskanjem novih užitkov. To iskanje in občutki sami nas lahko zasvojijo. Postanemo preganjanec, ki se le tu in tam nasiti, večinoma pa smo nezadovoljni s svojim življenjem. Pa vendar lahko v čutnosti uživamo tudi iz višjih središč zavesti, ko nas čutnost in užitki, povezani z njo, izpolnjujejo.
     

    3. Središče moči

    Potreba po povečevanju svojega ugleda in bogastva ter oblastiželjnost so značilnosti bivanja v tem središču. V naši družbi mrgoli sintetičnih družin in ljudi, ki za zunanji ugled žrtvujejo vsebino svojega bivanja. Za bivanje v tem središču je značilno igranje vlog, ki zakrivajo resnični jaz. Žal je postalo to središče temeljni kamen zahodne civilizacije. Ovitek je postal pomembnejši od vsebine. Pravi jaz je ostal skrit za domačimi stenami, kjer se včasih dogajajo prave drame.
    Zasvojenost z iskanjem sreče v središču moči je lahko vzrok hudih duševnih stisk in bolezni. Nenehno pretvarjanje in nadevanje mask lahko patološko razcepi osebnost. Osebno poznam precej takih ljudi.
     
     
     

    Višja središča zavesti

    4. Središče ljubezni

    V tem središču sprejemamo ljudi in življenje, takšno, kot je. Sebe vidimo v drugih in vsakogar v sebi. Kadar smo v tem središču, vemo, da smo varni. Do ljudi postanemo odprti, sposobni smo jim zaupati vse, kar se dogaja v naši notranjosti, saj vemo, da smo v ljubezni eno. Ko več časa bivamo v tem središču, se vedno raje dotikamo ljudi, saj smo osvobojeni zablode ločenosti in dvojnosti. Komunicirati znamo tudi s čutili tipa. Z razumevanjem gledamo na ljudi, ki so še vedno ujeti v bivanje v treh nižjih središčih, hkrati pa se zavedamo, da na nas nenehno opozarjajo na zasvojenosti, ki jih omejujejo. Vemo, da je njihov odnos do nas, čeprav mogoče sovražen, samo izraz iskanja razumevanja in ljubezni, le da tega zaradi svoje ujetosti v nižja središča ne morejo drugače izraziti. Do ljudi, ki so nam blizu, ne čutimo več zavojenostnih čustev, kot so ljubosumje ali posesivnost. Sprejemamo in ljubimo brezpogojno.
     

    5. Središče obilja

    Ko pogosteje bivamo v središču ljubezni, postanemo bolj odprti do ljudi in življenskih okoliščin. Navezujemo prijateljstva, o katerih prej nismo mogli niti sanjati. Življenje postane paradoks, niz "čudežnih" dogodkov, ki sledijo eden za drugim. Bolj, ko se razdajamo, več bogastva prihaja v naše življenje. Združujoča energija, ki se nabira v nas, ker smo se znebili zasvojenosti iz nižjih središč, povzroči, da nas imajo ljudje radi in nam pomagajo. Bivanja v središču čutnosti ne potrebujemo več, saj uživamo v dobri in koristni hrani, ki je imamo vedno dovolj. Spolno življenje se razvije do neslutenih razesežnosti. Prav tako ne potrebujemo več bivanja v središču varnosti in moči. Po pravilu paradoksa "več daš, več imaš" prihaja v naše življenje več dobrin, kot jih potrebujemo. Čutimo ljubezen drugih, zato izgine potreba po upravljanju z drugimi.
    Središče obilja je stanje zavesti, ki je morda najbolj nerazumljivo zahodnjakom. Zasvojeni smo s pravili brezobzirnega trženja in hlastanjem po pridobivanju materialnih in čutnih dobrin. Organizacije, ki podpirajo ideologije in religije zahodnega sveta delujejo iz središča moči. Njihova značilnost je želja po upravljanju življenja ljudi in ohranjanja družbenih stereotipov. Pa vendar je na zahodu veliko ljudi, ki razumejo središča zavesti in živijo polno življenje. Med njimi so tudi mnoge znane osebnosti.
     

    6. Središče samozavedanja

    Pomislili bi lahko, da je bivanje v središčih ljubezni in obilja vse, kar človek lahko doseže. Pa vendar ni tako. Metasredišče, iz katerega lahko nepristransko opazujemo bivanje v ostalih središčih, se imenuje središče samozavedanja. Ko bivamo v tem središču, smo gledalec, ki nepristransko opazuje zgodbo našega življenja, ne da bi se poistovetil z glavnim ali katerimkoli drugim igralcem. Sposobni smo ugotoviti, v katerem središču zavesti se trenutno nahajamo, ne da bi pokušali vplivati na dogajanje. Smisel samozavedanja je razumevanje našega bistva, ki je na nižjih petih ravneh zastrto z egom. Ego nismo mi sami, ego je le operacijski sistem našega bioračunalnika. Bivanje v središču zavedanja je pravzaprav zavedanje lastne zavesti.
    To raven zavesti je zelo težko doseči, za dalše bivanje v njej pa potrebujemo nekaj let. Vrhunski psihiater in terapevt Wayne W. Dyer svetuje naslednjo vajo:
    Vzemite si čas in si oglejte poročila na televiziji. Vse informacije, ki vam jih posredujejo, sprejmite, ne poskušajte pa si ustvariti mnenja o njih. Tako boste čez čas lahko sprejemali tudi informacije iz lastnega življenja.
     

    7. Središče kozmične zavesti

    Na tej ravni zavesti pridemo iz samozavedanja v čisto zavedanje. Na tej ravni posameznik ne doživlja več stanj iz prejšnjih središč, tem je sam varnost, ljubezen in  polnost. Zaznava in sprejema enost vsega. Zanj ni "drugih" in "jaza". Vse doživlja kot enost.
    Daljše bivanje v tem središču je zelo težko doseči. Med vsemi ljudmi jih je bilo samo nekaj, ki jim je to uspelo. Bivanje v četrtem, petem in šestem središču nas dovolj izpolnjuje in nam omogoča večino časa preživeti brez ločujočih čustev.
     

    Hkrati lahko bivamo v več središčih. Nič nenavadnega ni, da prehajamo iz višjih v nižja središča in nazaj. Pomembno je le, da smo naravnani k čim daljšemu bivanju v višjih. V knjigi Vodnik k višjemu zavedanju (Handbook to Higher Consciousness) zvemo več o načinih, kako to dosežemo in seveda še marsikaj drugega.

    Moja domača stran...;;;Miro