22.10.99

Preobrat v aferi Zavrč Ljubljana, 22. oktober 1999 (POP TV) – V aferi Zavrč je prišlo do preobrata. Odvetnik enega od dveh nekdanjih pripadnikov obveščevalno-varnostne službe, ki ju je januarja lani pri Zavrču zajela hrvaška policija, trdi, da obveščevalca s kombijem sploh nista prečkala državne meje. Po uradni verziji sta vojaška obveščevalca 6. januarja lani z vohunskim kombijem iz Zavrča pripeljala do mostu, po katerem naj bi potekala državna meja. Meja je bila označena s posebno tablo, vendar je obveščevalca nista videla, ker je bila tabla obrnjena. S kombijem sta tako zapeljala na hrvaško ozemlje, kjer ju je ustavila hrvaška policija in zaplenila kombi. Takšna je torej uradna verzija, po rekonstrukciji odvetnika bivšega operativca Bezgovška pa je slika drugačna. Obveščevalca sta sicer res zapeljala čez omenjeni most, toda državna meja očitno ne poteka po mostu, pač pa dobrih 67 metrov naprej proti Hrvaški, prav na mestu, kjer so Hrvati ustavili slovenski kombi. Tudi tabla, ki opozarja na mejo, po novem ne stoji več na mostu, ampak blizu mesta, kjer se je zgodil vohunski incident. Kot kaže, so torej mejo pri Zavrču prestavili, o tem pa celo komisija, ki preiskuje vohunsko afero, ne ve ničesar. Komisija si bo mesto zaplembe vohunskega kombija znova ogledala v začetku novembra, zaenkrat pa zanje še vedno velja uradna verzija, da sta obveščevalca januarja lani v precej sumljivih okoliščinah zapeljala na hrvaško ozemlje. Ne na zunanjem ne na notranjem ministrstvu danes nismo izvedeli, kje pravzaprav v resnici poteka državna meja pri Zavrču in kdo je premaknil tablo, ki mejo označuje. Oboji pravijo, da je meja v pristojnosti drugega ministrstva.

Danes v DZ Ljubljana, 21. oktober 1999 (STA) – DZ je po hitrem postopku sprejel zakon o najemu posojila pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj (IBRD) za projekt posodobitve evidentiranja nepremičnin v znesku 2,7 milijarde tolarjev (15 milijonov ameriških dolarjev).

SVIZ opozarja na položaj zaposlenih v znanosti Ljubljana, 20. oktober 1999 (STA) – Predstavniki sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) Slovenije so se pod vodstvom predsednika sindikalne konference raziskovalnih in kulturnih organizacij sestali z ministrom za znanost in tehnologijo Lojzetom Marinčkom, da bi izpostavili problem zapostavljenosti zaposlenih v znanosti na področju plač, so sporočili iz SVIZ-a. SVIZ od vlade zahteva, naj v pogajanjih, ki se bodo nadaljevala jutri, prizna povišanje plač, kakršno so dosegli zaposleni v izobraževanju, za katerimi po njihovem mnenju vedno bolj zaostajajo. Opozorili so tudi na neupoštevanje zakonskih določil in s kolektivnimi pogodbami dogovorjenih pravic zaposlenih pri sodelovanju v organih upravljanja in inštitutih. Vlada naj bi se podcenjujoče vedla do znanosti, na kar naj bi kazal tudi predlog proračuna za leto 2000, ki naj bi postavljal pod vprašaj tudi izobraževanje mladih raziskovalcev, še trdijo v sindikatu.

Sodni epilog stanovanjske afere Ljubljana, 19. oktober 1999 (POP TV) – Stanovanjska afera, zaradi katere je pred letom dni izgubil stolček tedanji obrambni minister Alojz Krapež, bo očitno dobila sodni epilog. Ljubljansko okrožno tožilstvo je namreč proti Krapežu in še štirim tedanjim delavcem obrambnega ministrstva, zaradi domnevne zlorabe položaja, vložilo obtožni predlog. Nekdanji minister Krapež je zaradi nezakonito dodeljenega stanovanja plačal že visoko politično ceno, po odstopu pa ga čaka še sodni pregon. Na Ljubljanskem okrožnem sodišču je proti njemu že vložen obtožni predlog po 261. členu kazenskega zakonika. Uradna oseba, ki z namenom, da bi pridobila nepremoženjsko korist, izrabi svoj uradni položaj, se kaznuje z zakonom do enega leta. Po Krapeževem mnenju je ozadje obtožnega predloga, ki ga sam še ni videl, politične narave. O tem je prepričana tudi bivša državna sekretarka na ministrstvu Marija Ribič, prav tako obtožena zlorabe položaja. Poleg Krapeža in Ribičeve so zlorabe položaja obtoženi tudi generalni sekretar obrambnega ministrstva Bojan Žmavec, bivši podsekretar Marijan Lešnik in Franci Kodela, bivši vodja stanovanjskega oddelka na ministrstvu. Uradna oseba, ki z namenom, da bi pridobila nepremoženjsko korist, izrabi svoj uradni položaj, se kaznuje z zaporom do enega leta.

Interpelacija proti Gaspariju Ljubljana, 19. oktober 1999 (POP TV) – Na domačem političnem prizorišču pa se po končanih pogajanjih o proračunu obeta interpelacija proti finančnemu ministru Mitji Gaspariju. Gre za drugo intrepelacijo proti Gaspariju. Leta 1994 jo je vložila Slovenska ljudska stranka, tokrat jo pripravljajo Slovenski krščanski demokrati. In Ljudska stranka bo tokrat finančnega ministra, če vzamemo logiko kolalicije, morala braniti. Krščanski demokrati finačnega ministra Gasaprija krivijo za nepravilnosti in nezakonitosti v ministrstvu za obrambo in ministrtsvu za šolstvo in šport. Argumente za intrepelacijo so krščanski demokarti našli v revizijskih porčilih računskega sodišča računajo pa, da bodo prepričali predvsem soacildemokarte in tudi koalicijsko ljudsko stranko. Predlagana interpelcaija pa postavlja na tehtnico združevanje z SLS.

Embarga ne bo Ljubljana, 20. oktober 1999 (POP TV) – Embarga na uvoz slovenskega mesa v Evropsko unijo zaenkrat ne bo. Evropska komisija je odločanje o prepovedi izvoza rdečega mesa in mesnih izdelkov iz Slovenije v Unijo preložila na februar prihodnje leto, pred tem pa bo k nam prišla še ena veterinarska inšpekcija Evropske unije. Nepravilnosti niso nobeno presenečenje, kot je denimo še v petek govoril minister Smrkolj. Danes je sekretar in pogajalec z Unijo Franc But odkrito spregovoril o tem kaj se v resnici dogaja. Zanimivo je, da je Evropska komisija povsem enake očitke v poročilo inšpekcije zapisala že lansko leto. V enem letu pa se ni nič premaknilo za to pa ne moremo kriviti drugega kot vlado, točneje dva ministra: za kmetijstvo in evropske zadeve. Očitno slovenska administracija ne razume sporočil iz Bruslja. Med tem, ko nam predstavniki unije dopovedujejo, da je treba izpolnjevati prevzete obveznosti, v Sloveniji govorimo o stvareh, ki z vsebino kritik nimajo povezave. Meso ni problematično, kar ugotavlja tudi komisija, problem je, ker govorimo eno delamo pa drugo oziroma nič. Prepoved lahko zato vidimo tudi kot najboljšo stvar, ki se lahko zgodi Sloveniji, saj pomeni še dovolj zgodnjo prizemljitev naše administracije. V Uniji so očitno ocenili, da bo za to zaenkrat zadostovala le resna grožnja. Na odnos odgovornih jasno kaže naslednje: ker gre v odnosu z Evropo za resen zaplet smo seveda hoteli pojasnila ministra zadolženega za Evropske zadeve. Iz njegovega kabineta pa so nam samo sporočili, da danes za to nima časa, ker ima strankarske obveznosti.
Nesporna kakovost mesa v Sloveniji Ljubljana/Bruselj, 19. oktober 1999 (POP TV) – Ob napovedani prepovedi izvoza redečega mesa in mesnih izdelkov v EU se seveda nujno pojavlja vprašanje, kakšno meso v Sloveniji sploh kupujemo in jemo. In kot zatrjujejo na veterinarskem zavodu, kakovost mesa ni sporna. Razlog za bruseljsko odločitev naj bi bil politične narave. Bruselj naj bi se s temi ukrepi, kot so smo neuradno izvedeli, Sloveniji maščeval, ker naše meje niso povsem odprte za uvoz kmetijskih izdelkov iz EU. Meso naj bi bilo namreč po besedah veterinarskega zavoda zadovoljive kakovosti. Nadzor nad slovenskim mesom je, tako direktor Bunc, strog in pogost. Razlog je torej lahko le, kot pravijo veterinarski strokovnjaki, neusklajena zakonodaja. Ko bo pravilnik potrjen, bo živali označevala posebna služba ministrstva za kmetijstvo. kar naj bi pripeljalo do boljšega nadzora nad uvozom živine in kakovostjo mesa.
Blokada izvoza rdečega mesa v EU? Ljubljana/Zagreb, 18. oktober 1999 (STA) – Na Veterinarsko upravo Slovenije, ki deluje v sestavi ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je v petek iz Bruslja prispela napoved, da bo jutri ali sredo stalni veterinarski odbor Evropske unije obravnaval možnost, da Sloveniji odvzame pravico do izvoza rdečega mesa v države članice. Slovenija uradno prepovedi še ni dobila, veterinarska uprava pa je veterinarskemu zavodu kljub temu začasno prepovedala izdajo veterinarskih spričeval za izvoz mesa v države EU. Če bo Evropska unija prepovedala uvoz mesa iz Slovenije, bo to storila tudi Hrvaška, in sicer v skladu z zakonom o veterinarstvu, je za hrvaški Vjesnik dejal pomočnik hrvaškega ministra za kmetijstvo in gozdarstvo Mate Brstilo. Obenem se bo Hrvaška posvetovala s pristojnimi organi v EU, da ne bi slovensko blago, ki ne izpolnjuje pogojev za izvoz, po kakršnemkoli naključju ''zavilo'' na hrvaški trg. Na resne napake v slovenski mesnopredelovalni industriji po Brstilovih besedah kaže tudi to, da se je o prepovedi uvoza govorilo že pred uradnim sporočilom Evropske komisije.
Prepoved izvoza za slovenske mesne izdelke? Ljubljana/Bruselj, 18. oktober 1999 (POP TV) – Potem, ko je Evropska Unija v svojem rednem poročilu o napredku Slovenije pohvalila kmetijstvo in ocenila, da bo Slovenija prva država kandidatka, ki bo lahko sprejela skupno evropsko kmetijsko politiko, je v petek prišlo do presenetljivega preobrata. Evropska unija namreč razmišlja o tem, da prepove uvoz rdečega mesa iz Slovenije, predvsem govedine in svinjine. Iz zadnjih poročil iz Bruslja je moč sklepati, da bo Evropska komisija prepoved po vsej verjetnosti uradno potrdila že v sredo. Podlaga za prepoved naj bi bil septembrski obisk evropskih inšpektorjev, ki so, za zdaj je to neuradno, ugotovili neupoštevanje standardov in neustrezne higienske razmere v nekaterih predelovalnih obratih. Drugi očitek pa leti na neustrezno zakonodajo, saj ni učinkovitega centraliziranega nadzora nad upoštevanjem standardov. Slovenija hoče dokazati, da se zaveda pomanjkljivosti in da jih bo odpravila sama ter da niso potrebni ukrepi evropske komisije. Ob tem zapletu je treba povedati, da inšpektorji niso odkrili nobenih pomanjkljivosti v kakovosti slovenskega mesa. Gre za nespoštovanje standardov, neuradno pa tudi za nepravilnosti pri izdajanju certifikatov. Prepoved izvoza rdečega mesa lahko resno ogrozi slovensko klavnopredelovalno industrijo in povzroči veliko gospodarsko škodo. Takšna je bila tudi ugotovitev predstavnikov 24 klavno-predelovalnih obratov, vključenih v interesno združenje Meso-izdelki, od katerih se jih je del zbral tudi na današnjem kriznem sestanku. Veterinarska uprava je že prejšnji teden po pregledu veterinarske inšpekcije EU obvestila vse obrate, registrirane za izvoz mesa in izdelkov; o prepovedi izvoza iz Slovenije, češ da ni ustreznega veterinarskega oziroma sanitarnega reda. O višini morebitne škode je za zdaj prezgodaj govoriti, dejstvo pa je, da je Slovenija samo do letošnjega avgusta izvozila slabih pet tisoč ton mesnih izdelkov in več kot 3.000 ton mesa.

Pogoji DeSUS za podporo proračuna Ljubljana, 15. oktober 1999 (STA) – Če vlada na predlog ministra za finance ne bo sprejela konkretnega predloga za pokritje zmanjšanja transfera za pokojninsko blagajno za še dodatnih 10 milijard tolarjev, kar pomeni načrtno ustvarjanje izgube v pokojninski blagajni, poslanci DeSUS ne bodo podprli proračuna, je v izjavi za javnost zapisal podpredsednik stranke in minister brez listnice, zadolžen za koordinacijo delovnih teles s področja socialnega varstva Janko Kušar. V izjavi je še zapisano, da zato, ker na usklajevanje med koalicijskimi partnerji in tudi kasneje na vladi ni bil podan konkreten predlog, iz katerih virov bo vlada ta izpad poravnala, minister Kušar ni podprl predloga proračuna za leto 2000.

V Posočju dela še niso končana Kobarid, 15. oktober 1999 (POP TV) – V Posočju je, tudi po zaslugi tople in sončne jeseni, iz dneva v dan več obnovljenih objektov, kljub temu pa bo zima, že druga po potresu, za marsikoga še vedno prišla prehitro. Čeprav je bilo obljubljeno, da bodo letošnjo zimo že vsi oškodovanci pod svojimi strehami, je že dolgo jasno, da obljuba ne bo izpolnjena. Za nekaj manj kot 500 ljudi bo sistem prezimovanja, ki ga bo v celoti plačala država, tudi letos temeljil predvsem na medsosedski pomoči, manjše število pa jih bo moralo prebiti še eno zimo v zabojnikih. Nekateri zabojniki so že precej ''utrujeni'', ljudje, ki v njih bivajo, ocenjujejo, da se jim rok trajanja izteka. Kar se samega poteka obnove tiče, pa so ne glede na sramoto, ki se ji reče Drežniške ravne, na ministrstvu za okolje in prostor zadovoljni. Pričakujejo namreč, da bodo do konca letošnjega leta obnovili že dve tretjini vseh poškodovanih objektov.

Zamenjave direktorjev v policiji Ljubljana, 14. oktober 1999 (POP TV) – Napovedane zamenjave direktorjev treh policijskih uprav vedno bolj burijo duhove. Najbolj vroče je v Kranju in Slovenj Gradcu, kjer se oba dosedanja policijska šefa ne strinjata z napovedano razrešitvijo. Oba sta danes napovedala pritožbo. Spisek imen visokih policijskih uradnikov, ki jih želi njihov direktor Andrej Podvršič zamenjati je danes prispel do mize notranjega ministra. Direktorska mesta naj bi izgubili Jaka Demšar, Milan Horvat in Drago Berden. Ob napovedanih kadrovskih premestitvah namreč prvi mož slovenske policije svojemu ministru razen imen ni poslal nobenih dodatnih obrazložitev. Za Jako Demšarja je naprimer predvidena premestitev na delovno mesto, ki uradno sploh ne obstaja.
Policijski spor Ljubljana, 14. oktober 1999 (POP TV) – Vrh policije in vodstvo notranjega ministrstva sta še vedno v sporu. Zapletlo se je pri pripravi reorganizacije, najbolj sporno je vprašanje, kdo bo nadzoroval logistične službe policije. Vsaka stran vztraja na svojem predlogu, rok za reorganizacijo pa bo potekel jutri. Ključno vprašanje pri reorganizaciji policije je vprašanje nadzora nad logističnimi službami policije, ki so zdaj v pristojnosti uprave skupnih služb. Gre za na videz nepomembne reči, za katerimi pa se skrivajo zelo konkretne dobrine, od stanovanj do avtomobilov. Medtem, ko naj bi policijske uprave same razpolagale s svojimi avtomobili, naj bi centralni avtopark ostal v pristojnosti ministrstva. S takšnim predlogom so se še predvčerajšnjim strinjali tudi glavni šefi policije, od generalnega direktorja Andreja Podvršiča do njegovih namestnikov Venigerja in Pogačnika, po včerajšnjem sestanku z direktorji policijskih uprav v Tacnu pa se je Podvršič nenadoma premislil: v imenu samostojnosti hoče policija zdaj upravljati s celotno logistiko. Podvršič bo ministru jutri predal svoj predlog policijske reorganizacije.
Afera v vrstah gorenjske policije se nadaljuje Kranj, 6. oktober 1999 (POP TV) – Julija smo veliko poročali o dogajanju v policijski upravi Kranj, kjer so zaradi domnevnih nepravilnosti prvega človeka gorenjske policije Jake Demšarja uvedli izredni nadzor. Generalni direktor policije Andrej Podvršič je prejšnji teden obljubil, da bodo izsledki preiskave znani danes, vendar se to ni zgodilo. Medtem pa se razmere v vrhu gorenjske policije približujejo vrelišču. Tam se je po uvedbi izrednega nadzora očitno vnela prava vojna. Direktor kranjske policijske uprave Jaka Demšar je včeraj premestil dva inšpektorja, ki ga najbolj zavzeto obtožujeta nepravilnosti. Enega je poslal za lokalnega kriminalista v Radovljico, drugega pa na Jesenice. Kot smo izvedeli pa tudi odstavljena kriminalista svojemu šefu nista ostala dolžna: proti Demšarju sta namreč vložila kazensko ovadbo zaradi domnevne zlorabe položaja. Ne glede na to, kdo od vpletenih ima prav, pa je za vojno v gorenjski policiji še najbolj odgovoren vrh slovenske policije. Preiskavo kranjskega primera namreč zavlačujejo v nedogled. Direktor policije Andrej Podvršič je tako že pred počitnicami zatrdil, da bo preiskava končana konec julija, vendar od tega ni bilo nič. Razjasnitev primera je spet obljubil prejšnji teden, vendar je bila tudi ta obljuba očitno lažna. Dobro obveščeni viri pravijo, da se bo spor v gorenjski policiji končal še ta teden. Če se to ne bo zgodilo, napovedujejo kazensko ovadbo tudi proti direktorju policije Podvršiču.

Nova afera na ministrstvu za šolstvo? Ljubljana, 13. oktober 1999 (POP TV) – Ministrstvu za šolstvo se, kot kaže, obeta nova afera. Računsko sodišče je namreč ugotovilo, da so leta 1996 nezakonito porabili več kot milijardo tolarjev. Odgovorni osebi sta, sodeč po poročilu, nekdanji minister Slavko Gaber in njegov naslednik Pavle Zgaga. Ugotovitve računskega sodišča so šokantne, saj kažejo s prstom tudi na sedanjega ministra Pavleta Zgago, ki je bil leta 1996, ko je bila opravljena revizija državni sekretar za visoko šolstvo. Glavne ugotovitve: - notranje kontrole na ministrstvu so bile pomanjkljive, zato obstaja tveganje, da je bil denar namenjen izvajalskim oranizacijam nepravilno in nezakonito dodeljen - ministrstvo je nadure vodilnih izplačevalo v obliki plače, s tem so nezakonito izplačali več kot milijardo tolarjev; Minister Zgaga to trditev zavrača, saj pravi, da so na tak način celo privarčevali nekaj proračunskega denarja. Leta 1996 se je namreč vpis na univerzo občutno povečal, zato so imeli profesorji več dela. Nadure pa so za državo dražje od rednega dela. Računski sodniki ministrstvu očitajo še, da je bilo premoženje univerz prikazano nerealno, zaradi nedoslednega beleženja porabe denarja za investicije pa namenske porabe ni bilo moč kontrolirati. Negativno mnenje računskea sodišča je dokončno, kar pomeni, da ga ni več moč izpodbijati. Kakšne bodo posledice, pa bo jasno že v kratkem, ko bo poročilo obravnaval parlamentarni odbor za nadzor proračuna. Slišati je že namigovanja, da je bil to eden izmed vzrokov za nedavni odstop Slavka Gabra.
Afera v šolstvu Ljubljana, 14. oktober 1999 (POP TV) – Včeraj je računsko sodišče ugotovilo, da je šolsko ministrstvo za nadure profesorjev na fakultetah nezakonito izplačalo za več kot milijardo tolarjev. Opozicijski prvak Janez Janša je za našo televizijo povedal, da že razmišljajo o interpelaciji zoper šolskega ministra Zgago. Računsko sodišče se je revizije visokega šolstva lotilo v času ministra Slavka Gabra in državnega sekretarja, odgovornega za visoko šolstvo, Pavleta Zgage. Prvi izsledki poročila, ki ministrstvu med drugim očita pomankljive notranje kontrole in s tem tveganje, da so bila sredstva nezakonito dodeljena, ter da so nezakonito izplačali za več kot miljardo tolarjev nadur, so bili znani že januarja 1998. Se pravi pred interpelacijo, ki so jo zoper Gabra vložili krščanski in socialdemokrati. Prvo resnejšo razpravo o nepravilnostih na šolskem ministrstvu lahko pričakujemo v prihodnjih tednih, ko bo poročilo obravnaval parlamentarni odbor za nadzor proračuna.
Gaber zanika obtožbe Ljubljana, 14. oktober 1999 (STA) – Potem ko je računsko sodišče ministrstvu za šolstvo in šport izdalo negativno mnenje o financiranju visokošolskih zavodov v letu 1996, se je na obtožbe odzval tudi nekdanji šolski minister Slavko Gaber, ki je v izjavi za Radio Slovenija dejal, da na ministrstvu niso nepravilno izplačevali denarja zaposlenim na univerzi, ampak so v resnici prihranili nekaj milijard tolarjev denarja davkoplačevalcev. Gaber je pojasnil, da je med pravniki ministrstva za šolstvo in šport ter računskega sodišča o tem, kako naj ministrstvo plačuje nadure zaposlenim v visokem šolstvu, potekal dolgotrajni pravni spor. Ker je računsko sodišče vztrajalo pri tem, da je treba to obveznost plačevati kot nadurno obveznost, se je tudi ministrstvo temu podredilo. Po Gabrovem mnenju ministrstvo tako ni milijarde tolarjev zapravilo za nič, ampak je dejansko v nekaj letih, ko je izplačevalo to delo na omenjen način in kot ga zdaj ne sme več, v resnici prihranilo kar nekaj milijard tolarjev davkoplačevalskega denarja. Gaber se je tudi strinjal z ugotovitvijo sodišča, da je le ena oseba za nadzor porabe denarja za investicije v visokem šolstvu premalo. Dodal pa je, da so jih po drugi strani opozarjali, da bodo za nove zaposlitve porabili preveč denarja.

Prvo zasedanje sinode v Ljubljani Ljubljana, 12. oktober 1999 (POP TV) – V začetku novembra se bo v Ljubljani začelo prvo zasedanje sinode slovenske rimskokatoliške Cerkve.Geslo sinode je Izberi življenje, ukvarja pa se s stanjem, v katerem je Cerkev po 2. vatikanskem koncilu. Pomeni pa tudi premislek, kako naprej, saj naj bi sinoda Slovencem vlila novo vero in upanje. Za prvo zasedanje sinode je tajništvo pripravilo delovno gradivo, ki je nastalo tako iz prispevkov vernikov kot na podlagi javnomnenjskih raziskav. V besedilu se ukvarjajo s stanjem, v kateri se je znašel sodobni človek, z odnosom človek-cerkev, z življenjem v cerkvi ter tudi z odnosi med cerkvijo in državo. Na zasedanju, ki bo trajalo kar tri dni, bodo delegati obravnali predlagano besedilo in ga dopolnili. Sklepno, zadnje zasedanje sinode pa bo prihodnje leto. S sinodo se bodo namreč lokalne cerkve pripravile na leto 2000, ko se bo začel veliki projekt nove evangelizacije.

Ceste letos terjale že 269 življenj Ljubljana, 11. oktober 1999 (STA) – Minuli konec tedna se je na slovenskih cestah zgodilo 24 prometnih nesreč, v katerih sta življenje izgubili dve osebi, 37 oseb pa je bilo ranjenih; med povzročitelji nesreč jih je bilo kar šest pod vplivom alkohola. V tednu od 4. do 10. oktobra pa so v 129 prometnih nesrečah življenje izgubile tri osebe, 171 pa je bilo ranjenih, sporoča urad za javno varnost MNZ. V prometnih nesrečah, ki so se letos zgodile na naših cestah, je ugasnilo že 269 življenj, v enakem obdobju lani pa 243. Med najpogostejšimi vzroki, ki botrujejo nesrečam, so še vedno neprilagojena hitrost, nepravilna stran in smer vožnje ter neupoštevanje pravil o prednosti.

Haider Sloveniji očita provokativnost Celovec, 9. oktober 1999 (STA) – Koroški deželni glavar Joerg Haider je danes na prireditvi ob 79. obletnici koroškega plebiscita od Slovenije zahteval priznanje pravic ''Staroavstrijcem'' in razveljavitev avnojskih sklepov iz let 1943/44, s katerimi so takratno nemško govoreče prebivalstvo razglasili za brezpravno. Haider je svoje zahteve do ljubljanske vlade povezal tudi s prizadevanji Slovenije za skorajšnji pristop k EU. Hkrati je pozval avstrijsko vlado, naj od Slovenije zahteva priznanje pravic na slovenskem ozemlju živečih ''Staroavstrijcev'' in nasprotuje pristopu Slovenije k EU, dokler zahteve ne bodo izpolnjene. Koroški deželni glavar je izid koroškega plebiscita (10. oktobra 1920), na katerem se je večina prebivalstva izrekla proti priključitvi južne Koroške k takratni Jugoslaviji, označil kot ''poraz slovanskega nacionalizma''. Izrazil je nasprotovanje glasovom iz Slovenije, ki koroško Gosposvetsko polje in vojvodski prestol označujejo za ''zibelko slovenskega ljudstva''. To naj bi bil ''mit''.

Sporno poslovanje obrambnega ministrstva Ljubljana, 7. oktober 1999 (POP TV) – Poslovanje obrambnega ministrstva je bilo katastrofalno. Tak je najkrajši povzetek poročila računskega sodišča, ki je vzelo pod drobnogled nakupe orožja med leti 1994 in 1997. Za vojsko naj bi se tisti čas porabilo okroglih 100 milijard tolarjev preveč, sporen je tudi način nakupa opreme. Za to naj bi bila odgovorna predvsem takratna ministra, Tit Turnšek in še bolj Jelko Kacin.
Finančni škandal na MORS? Ljubljana, 7. oktober 1999 (STA) – Računsko sodišče je v poročilu o nadzoru izvajanja temeljnih razvojnih programov ministrstva za obrambo, ki ga bo danes obravnavala parlamentarna komisija za nadzor proračuna in drugih javnih financ, v sredo sta ga povzela tako časnik Finance in nato še TV Slovenija, razkrilo ''veliko nepravilnosti in pomanjkljivosti''. Računsko sodišče je na ministrstvu za obrambo izvedlo revizijo, ki obravnava obdobje od 1994 do 1997 in med katerim je preverilo pravilnost in upravičenost porabe javnih finančnih sredstev za temeljne razvojne programe obrambnih sil Slovenije. Računsko sodišče med drugim opozarja na sporno pogodbo o dobavi radarskega sistema v času, ko je bil obrambni minister Jelko Kacin. V poročilu je zapisano, da je obrambno ministrstvo dopustilo ''javne razpise, ki so sicer imeli formalen videz, končni izbor komisionarja pa je bil predviden že vnaprej''. Za komisionarja za nakup radarja je bila konec leta 1994 izbrana Avtotehna. Pogodba o prodaji Westinghousovega radarja Avtotehni je bila podpisana že dva dni pred tem ko je takratni obrambni minister uradno izbral komisionarja. Prav tako je računsko sodišče v zvezi z opremljanjem Slovenske vojske po zakonu o temeljnih razvojnih programih obrambnih sil za obdobje 1994-2003 odkrilo, da je ministrstvo za obrambo nabavljalo opremo brez predračunov in ne da bi upoštevalo stroške najemanja posojil, s katerim naj bi se financirali temeljni razvojni programi. Zakon je predvideval porabo največ 76,6 milijarde tolarjev, ob sprejemanju zakona je bilo rečeno, da bodo za opremljanje obrambnih sil porabili 96 milijard tolarjev, iz dosedanje porabe denarja in finančno še nepokritih načrtov pa bodo temeljni razvojni pogrami po grobih izračunih revizorjev stali 177 milijard tolarjev.

Slovenski tožilci naredili vse Lubljana, 6. oktober 1999 (POP TV) – Slovenski tožilci so naredili vse, da bi bili kaznovani tisti, ki so poškodovali družbeno premoženje. Tako je generalna državna tožilka Zdenka Cerar ocenila izsledke poročila o delu vseh okrožnih državnih tožilstev okrog takoimenovanega divjega lastninjenja. Poročilo je predstavila danes. 11 okrožnih državnih tožilstev in skupina tožilcev za posebne zadeve so v zvezi z oškodovanjem družbenega premoženja obravnavali 494 kazenskih spisov. Od tega so vložili 73 obtožnic 138 zahtev za preiskavo 126 ovadb so zavrgli. V 15 primerih so bile izrečene oprostilne sodbe, tožilci so se pritožili; v 16 primerih pa so dosegli obsodilne sodbe. Obtožbe so bile umaknjene le v 7 primerih. Skupna škoda v zadevah, kjer postopek še teče ali je bil z obsodilno sodbo že končan znaša skoraj dvanajst milijard tolarjev. Po besedah vodje gospodarskega oddelka Franca Mazija pa je gospodarski kriminal težko odkriti, saj ponavadi pridejo zadeve na plano šele po nekaj letih, ko so se ljudje na vodilnih mestih že zamenjali ali pa so podjetja že v stečaju. Poleg tega pa imajo po zakonu prednost zadeve, v katere so vpleteni mladoletniki ali pa je zanje predviden pripor.

Zadeva Kos v kratkem pred okrožnim tožilcem Ljubljana, 6. oktober 1999 (STA) – Generalna državna tožilka Zdenka Cerar je v zvezi s kazensko ovabo zoper nekdanjega kriminalista Draga Kosa o t.i. aferi Vič-Holmec, na podlagi katere je okrajno sodišče na predlog nekdanje vodje posebne tožilske skupine Barbare Brezigar opravilo preiskovalna dejanja, dejala, da bo zadevo odstopila ljubljanskemu okrožnemu tožilstvu. Začetek preiskovalnega postopka v omenjeni zadevi je na podlagi podane kazenske ovadbe predlagala nekdanja vodja posebne tožilske skupine Barbara Brezigar konec maja letos

Poslanci zahtevajo sklic izredne seje DZ Ljubljana, 6. oktober 1999 (STA) – Skupina 24 poslancev - večina iz LDS, ZLSD in DeSUS - je od predsednika DZ Janeza Podobnika zahtevala sklic izredne seje DZ o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o RTVS. Poslanci utemeljujejo zahtevo z dejstvom, da je potrebno čimprej urediti vprašanja v zvezi s pobiranjem RTV naročnine, ki so se pojavila z odločitvijo ustavnega sodišča o razveljavitvi nekaterih členov pravilnika o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih ter radijskih sprejemnikov, o evidenci naročnikov ter o načinu plačevanja RTV naročnine.

Zaupno poročilo pripravljeno Ljubljana, 5. oktober 1999 (POP TV) – Na državnem tožilstvu so na zahtevo vlade pripravili poročilo o vseh postopkih, ki so bili sproženi zaradi takoimenovanega nezakonitega lastninjenja družbenega premoženja. Poročilo, ki ga bo jutri javno predstavila generalna državna tožilka Zdenka Cerar, nosi oznako zaupno, ima pa kar 253 strani. Poročilo, ki so ga na zahtevo Cerarjeve pripravila okrožna državna tožilstva obsega vse postopke, ki so bili sproženi zaradi oškodovanja družbenega premoženja: se pravi od razvpitih primerov, kot so Hit, Primex, Elan, Smelt, SCT, pa do ovadb v manj znanih slovenskih podjetjih. V poročilu so tudi ovadbe, ki so bile zaradi neutemeljenosti zavržene, pa primeri, ki so jih tožilstva že pripeljala do konca in so bile sodbe že izrečene. Vse s polnimi naslovi, imeni in priimki. Zato je tudi poročilo, ki ga imajo poleg Cerarjeve samo še predsednik in podpredsednik vlade ter pravosodni minister, dobilo oznako zaupno. Minister Marušič nam je povedal, da bi v nasprotnem primeru kršili varstvo osebnih podatkov.

Zupan v bolnišnici Ljubljana, 5. oktober 1999 (POP TV) – Včeraj so Darka Zupana, ki je leto in dva meseca gladovno stavkal pred poslopjem slovenske vlade, na njegovo željo odpeljali v bolnišnico Petra Držaja v Ljubljani. Na željo njegovega osebnega zdravnika so ga namestili v Center za vojne veterane.

Novi manever SDS Ljubljana, 5. oktober 1999 (POP TV) – Na domačem političnem prizorišču je danes največjo pozornost vzbudila presenetljiva odločitev socialdemokratov, da začnejo formalni postopek za vključitev v Evropsko demokratsko zvezo. Potem, ko jim ni uspelo priti v socialistično internacionalo, so se socialdemokrati torej odločili za zvezo, v katero so že vključeni Slovenski krščanski demokrati.

Demšar zavrnil očitke Ljubljana, 5. oktober 1999 (POP TV) – Obrambni minister Franci Demšar je danes zavrnil očitke na račun njegovega urejanja zadev na ministrstvu. Minister je junija letos sprejel sklep, s katerim je trem državnim podsekretarjem dal takšna pooblastila, ki jih po zakonu o upravi ne bi smeli imeti. Minister Demšar trdi, da je ravnal pravilno. Sklep, po katerem lahko trije državni podsekretarji neposredno odrejajo naloge vsem delavcem v ministrstvu, je po njegovih besedah namenjen zgolj učinkovitejšemu delovanju ministrstva. Sklep naj bi bil torej povsem zakonit, kljub temu, da 28. člen zakona o upravi izrecno pravi, da državni sekretarji vodijo le delo na ožjem področju v ministrstvu in kljub temu, da je strokovnjak za javno upravo dr. Rajko Pirnat dejal, da je Demšarjev sklep vsaj nenavaden. Sicer pa je Demšar z rezultati svojega dela zadovoljen. Razvoj slovenske vojske je začrtan, vlada je vojski obljubila več denarja, kmalu bo izpeljana tudi nova sistemizacija v ministrstvu, ki je pri uslužbencih že povzročila nekaj razburjenja. Nekateri namreč do zadnjega niso vedeli, kam bodo razporejeni, nekateri pa nove položaje zasedajo že nekaj mesecev, kljub temu, da nimajo odločb. Po Demšarjevem mnenju je torej na obrambnem ministrstvu vse v najlepšem redu. Celo obveščevalno službo je posebej pohvalil, čeprav po naših informacijah v OVS-u marsikaj škriplje.

Odmevi na obsodbo Ljubljana, 1. oktober 1999 (POP TV) – Včerajšnja sodba v pravdi Marjana Podobnika z Mladino vzdiguje veliko prahu, še posebej v novinarskih krogih. Na mednarodni delavnici v okviru projekta Phare in v organizaciji Sindikata novinarjev Slovenije so ugotovili, da sodba pomeni resen udarec za preiskovalno novinarstvo in za že tako sila redka razkrivanja nepravilnosti in korupcije v družbi. No, na nekatere trditve, zapisane v razlagi sodbe, se bo, kot vse kaže, tožilstvo moralo odzvati. Sodnica Tadeja Primožič je namreč zapisala, da je Mladini uspelo dokazati, da je del financiranja ljudske stranke leta 1992 potekal nezakonito, kot primer pa navede poslovanje z SCT-jem, pa tudi dejstvo, da se je denar sponzorjev stekal na račun podjetja Herties in ne na račun stranke. Ta trditev pa ni več trditev medija, temveč jo je zapisala sodnica, se pravi bi nanjo morali odreagirati uradni organi. Policijski minister je zaenkrat previden. Skušali smo govoriti še z nekaterimi možnimi akterji nadaljevanja zgodbe, denimo z generalno državno tožilko Zdenko Cerar, tudi pri njej pa smo naleteli na previden odgovor: sodba ni pravnomočna, ko bo to postala, pa bo reagirala, če bo prejela ovadbo.

Horvatovo vprašanje podpredsedniku vlade Ljubljana, 21. september 1999 (STA) – Opozicijski poslanec Feri Horvat (ZLSD) je na podpredsednika vlade Marjana Podobnika naslovil poslansko vprašanje glede nezakonitega uveljavljanja interesov tujih korporacij v Sloveniji s pomočjo provizij posameznikom ali skupinam, o katerem je Podobnik govoril na taboru Slovenske ljudske stranke. Horvata zanima ''podrobnejša in konkretna informacija o teh pojavih'', ali so bili proti odgovornim osebam sproženi ustrezni postopki in kaj namerava storiti vlada za pritegnitev večjega števila neposrednih tujih naložb.

Podpredsednik vlade ni več verodostojen predstavnik države Ljubljana, 7. september 1999 (STA) – Visok zastopnik države - podpredsednik vlade - je hudo kršil pravne in moralne norme naše države, zato mora brezpogojno in takoj zapustiti položaj, ki ga zaseda v državni upravi, so v današnjem sporočilu za javnost zapisali Demokrati Slovenije (DS). Po njihovem mnenju ostale stranke v primeru Marjana Podobnika molčijo zato, ker same nimajo čistih računov. DS vztrajno poudarjajo, da Slovenija danes najbolj potrebuje poštenje v politiki, spoštovanje dane besede in zanesljivost ravnanja. Dodajajo, da moramo državljani zbrati voljo, da rečemo ne. V sporočilu DS še meni, da se pravna država začne graditi pri temeljih. Zakone moramo spoštovati vsi, in ne tako, ''da se vladajoča koalicija dogovori, da bo zaradi ljubega miru obdržala ministra, ki pod roko v korist strankarskega kolega spreminja namembnost kmetijskih zemljišč. Ali pa, da neki župan podpira črno gradnjo, pa če je še tako koristna.''

Grešovnikova o grožnjah Marjana Podobnika Ljubljana, 4. september 1999 (POP TV) – Potem, ko je včeraj Boža Grešovnik spregovorila pred kamerami o grožnjah predsednika SLS Marjana Podobnika njej in njeni družini, se zgodba nadaljuje. Grešovnikova je na tiskovni konferenci razkrila sporne finančne posle slovenske ljudske stranke. Gre za najemanje avstrijskih posojil in financiranje volilne kampanije s strani Nicolasa Omana. Boža Grešovnik je tiskovno konferenco sklicala po posvetu z njenim odvetnikom Emilom Zakonšjkom. Obremenilno dokumentacijo namerava predati tudi kriminalsitom. Dokumetacijo o avstrijskih kreditih je od Grešovnikove zahteval tudi Mrajan Podobnik in ljudska stranka. Marjan Pododbnik je Grešovnikovi leta 1997 prepovedal govoriti s kriminalsiti o denraju, ki ga je za volilno kampanijo prispeval Nicolas Oman. 23. oktobra je po navedabh Grešovnikove Marjan Ogrin prinesel 12.000 mark, za kar mu je napisala potrdilo vednar naj bi ji Podbnik dejal, naj potrdilo uniči. Omenjeni denar je v naslednjih mesecih Grešovnikova, kot ji je bilo naročeno, denar položila na žiro račun stranke in sicer kot prostovoljne prispevke Marjana Ogrina, Marjana Podobnika in Janeza Podobnika v znesku tri kart po milijon tolarjev. Če so dokumenti pritsni in če bodo v razkritja Grešovnikove posegli kriminalisti, se utegene v prihodnjih mesecih spremeniti politični zemljevid države.

Obtožbe na račun SLS Ljubljana, 31. avgust 1999 (POP TV) – V politiki odmevajo tudi včeraj objavljene trditve nekdanje glavne finančnice ljudske stranke. Boža Grešovnik trdi, da je Marjan Podobnik osebno sodeloval na pogovorih v Leku o financiranju SLS in da je grozil njej in njeni hčerki. Podobnik je trditve Grešovnikove označil za netočne in neresnične. SLS oziroma Podobniku pa se obeta še ena neprijetnost. Pred časom je tiskovna predstavnica podpredsednika vlade Podobnika kot moderatorka vodila novinarsko konferenco ljudske stranke. Storila naj bi torej nekaj, kar zakon izrecno prepoveduje. Barbara Gračner, svetovalka podpredsednika vlade za odnose z javnostjo, torej državna uslužbenka, je sredi avgusta v prostorih ljudske stranke na novinarski konferenci zamenjala strankinega glasnika Jako Severja, ki je bil na dopustu. Bil je delavnik, okrog poldneva, se pravi v delovnem času, šlo pa je za izrazito strankarsko zadevo. Gračnerjeva je pojasnila, da je za vodenje novinarske konference izrabila svoje proste ure, za to pa jo je prosil Marjan Podobnik osebno. Za komentar so prosili tudi generalno sekretarko vlade Nevenko Črešnar Pergar, ki se ji kljub razmeroma jasni dikciji zakona zadeva ne zdi sporna, češ da gre le za omejevanje dela v gospodarskih družbah. Zadeva pa se na prvi pogled morda zdi celo nepomembna. Konec koncev gre le za manjši prekršek državne uradnice.

Ljubljana, 30. avgust 1999 (STA) – Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je danes - z uvrstitvijo pisne izjave nekdanje glavne finančnice Slovenske ljudske stranke (SLS) Bože Grešovnik in leta 1995 nastale informacije o finančno materialnem poslovanju SLS v letih 1992, 1993 in 1994 med dokazno gradivo - zaključila dobro leto trajajoča glavna obravnava zasebne tožbe predsednika SLS in podpredsednika vlade Marjana Podobnika zoper tednik Mladina v t.i. virmanski aferi. Sodnica bo v zvezi z omenjeno zadevo izdala pisno sodbo. Predsednik SLS Marjan Podobnik namreč Mladino toži v višini 25 milijonov tolarjev kot odškodnino za duševne bolečine, ki naj bi jih utrpel zaradi člankov v omenjenem tedniku v zvezi z domnevno nezakonitim financiranjem SLS v predvolilni kampanji za parlamentarne volitve konec leta 1992.

Podvršič: Nisem storil kaznivih dejanj Postojna, 1. oktober 1999 (STA) – Generalni direktor policije Andrej Podvršič, ki se je skupaj z notranjim ministrom Borutom Šukljetom mudil na obisku v postojnski policijski upravi, je v zvezi s kazensko ovadbo, ki jo je proti njemu kot občan vložil nekdanji kriminalist Drago Kos in v kateri mu očita sum storitve kaznivega dejanja izdajanja zaupnih podatkov iz t.i. Gričarjevega poročila, ponovil, da ''z njeno vsebino ni uradno seznanjen, da se je s tem seznanil le prek medijev in da je ne more komentirati''. Zatrdil pa je, da tekom svojega direktovanja kaznivih dejanj ni storil. Tudi minister za notranje zadeve Borut Šuklje ni hotel komentirati ovadbe. Dejal je, da ima v pravni državi vsak državljan pravico podati ovadbo, okrožni državni tožilec pa bo odločil. Do takrat po načelih stroke in pravne države in ob spoštovanju načela nedolžnosti ni potreben nikakršen komentar. Med obiskom, ki sodi v okvir rednih obiskov po policijskih upravah po Sloveniji, sta se minister in vodstvo policije pogovarjala z vodstvom tamkajšnje policijske uprave, ki jo vodi Alojz Pavlič. Postojnski policisti so ministra seznanili s svojim delom, prometnimi in varnostnimi razmerami, delovnimi razmerami ter aktualnimi nalogami, s katerimi se srečujejo policisti na tem območju.

O revščini in socialni izključenosti Ljubljana, 30. september 1999 (STA) – V organizaciji Kalandrovega društva in v sodelovanju z dunajskim institutom Renner ter bonsko fundacijo Friderich Ebert Stiftung danes v Ljubljani poteka mednarodna okrogla miza z naslovom Strategije in ukrepi preseganja revščine in socialne izključenosti, katere se udeležujejo domači in tuji strokovnjaki. Po uvodnih besedah predsednika ZLSD Boruta Pahorja, ki posvet razume kot pomembno strokovno oporo pri iskanju ukrepov za preseganje revščine in socialne izključenosti, so se doslej vrstili govorniki, ki so govorili o Sloveniji in človekovem razvoju, vzrokih socialne izključenosti pri nas, brezposelnosti kot najpomembnejšemu vzroku socialne izključenosti in o neoliberalni strategiji nasproti politiki socialne države. V nadaljevanju posveta bo predstavljena problematika stanovanja kot dejavnika revščine, socialna politika v 90-ih in njen vpliv na zmanjševanje dohodkovne neenakosti in revščine v Sloveniji, med drugim bo minister za delo, družino in socialne zadeve Anton Rop spregovoril o programu vlade za preseganje revščine in socialne izključenosti.

Na slovenskih cestah letos umrlo že 260 oseb Ljubljana, 27. september 1999 (STA) – Na slovenskih cestah se je minuli konec tedna zgodilo 26 prometnih nesreč, v katerih so tri osebe izgubile življenje, 27 pa se jih je telesno poškodovalo. Med vzroki prometnih nesreč je na prvem mestu prevelika hitrost, sledijo pa nepravilna stran in smer vožnje ter napačno prehitevanje. Dvanajst povzročiteljev nesreč je bilo pod vplivom alkohola. V preteklem tednu se je zgodilo 87 prometnih nesreč, v katerih je pet oseb umrlo, 108 pa se jih je telesno poškodovalo. Letos je na slovenskih cestah umrlo že 260 oseb, lani v enakem času pa 227, so sporočili iz urada za javno varnost pri ministrstvu za notranje zadeve.

Peticijo Betnave ne damo! je podpisalo 5900 volivcev Maribor, 27. september 1999 (STA) – Svetniški klub Slovenske nacionalne stranke (SNS) v svetu mestne občine Maribor je na današnji novinarski konferenci predstavil akcijo zbiranja podpisov peticije Betnave ne damo. Peticijo je podpisalo 5900 volivcev, je povedal predsednik mestnega odbora stranke Sašo Peče. Podpise bo poslanski klub SNS v sredo ob 10. uri predal predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku, prav tako pa bodo fotokopijo podpisov predali uradu mariborskega župana. Z akcijo želi SNS preprečiti, da bi država v postopku denacionalizacije Rimokatoliški cerkvi vrnila grad Betnava, 120 hektarjev njiv in gozdov ter še nekatere objekte. Po besedah Saša Pečeta bi lahko zbrali še več podpisov, če bi po mestu organizirali več stojnic, ki bi bile odprte dalj časa, vendar stranka za to ni imela sredstev, saj zakupnina za stojnice ni majhna. Po besedah Saša Pečeta bo poslanska skupina SNS v sredo v državnem zboru predala tudi pobudo za pripravo zakona, po katerem Rimokatoliška cerkev v Sloveniji in drugi t.i. upravičenci po zakonu o denacionalizaciji ne bodo mogli pridobiti v last, posest in uporabo kulturno-zgodovinskih spomenikov in objektov, ki pripadajo vsemu slovenskemu narodu. SNS hkrati predlaga, naj vlada v zakonskem predlogu določi revizijo že končanih denacionalizacijskih postopkov.

Pukšič obtožuje sodstvo Ljubljana, 23. september 1999 (POP TV) – Predsednik preiskovalne komisije državnega zbora, ki raziskuje privatizacijske nepravilnosti, Franc Pukšič, je javno odprl vprašanje skorumpiranosti slovenskega sodstva. Poudaril je, da se bo prav zaradi tega še naprej boril za nemoteno delovanje preiskovalne komisije, ki jo vodi. Komisija se bo očitno še naprej večinoma ukvarjala s primeroma Smelt in Elan. Predsednik komisije je napadel spremembe zakonodaje, ki so nekatera kazniva dejanja spremenile v gospodarske prekrške. Delovanje komisije naj bi bilo poroštvo, da gospodarski kriminal ne bo ostal nekaznovan. Tudi v primeru Elana naj bi po mnenju predsednika komisije politični botri zakrili sledi za nepravilnostmi. Predsednik preiskovalne komisije je sedaj pred težko nalogo: zbrati mora dokaze za vse obtožbe, ki jih je izrekel. Brez tega bo vse skupaj le neproduktivno blatenje pravosodja in izničenje instrumenta preiskovalne komisije.

Raziskava o slovenski varnosti Ljubljana, 22. september 1999 (POP TV) – Na Fakulteti za družbene vede so predstavili izsledke javnomnenjske raziskave o slovenski varnosti. Raziskovalce je zanimalo, česa se Slovenci v tem trenutku najbolj bojimo, spraševali so tudi po mnenjih o nekaterih predlogih za spremembe naborniškega sistema. Na vprašanje, kaj najbolj ogroža Slovenijo, vprašani navajajo, da se najbolj bojijo kriminala, mamil, uničevanja okolja, vojaške nevarnosti pa so povsem zadaj, pred njimi je na primer tudi zaostajanje na znanstvenem področju. Kar zadeva sistem vojaške obrambe, javnost po odgovorih sodeč ni najbolj naklonjena spremembam. Skoraj dve tretjini vprašanih dolžine vojaškega roka ne bi spreminjala, prav tako bi ohranili sedanjo raven obrambnih izdatkov, če jih že ne bi zmanjšali. Ena ključnih nalog slovenske diplomacije je vključitev v zvezo NATO, pri čemer ima po raziskavi sodeč večinsko podporo v javnosti. A glede na konsenz o tem v politiki v oči vendarle zbode razmeroma visok odstotek natoskeptikov. Kot kaže se bomo o vstopu v Nato odločali na referendumu, saj to zagovarjajo več kot tri četrtine vprašanih. NATO torej da, navdušenje pa vpade, ko gre za vprašanje slovenske udeležbe v zvezi. Tako skoraj polovica nasprotuje namestitvi Natovih enot v Sloveniji, kar sedemdeset odstotkov pa nasprotuje izdatnemu povečanju obrambnih izdatkov. In še to: dobrih štirideset odstotkov vprašanih meni, da se je ugled Slovenije zaradi članstva v varnostnem svetu povečal, očitno pa so tudi povsem nasprotna mnenja: slaba dva odstotka menita, da se je ugled zmanjšal.

Odnosi med državo in Cerkvijo se slabšajo Ljubljana, 20. september 1999 (POP TV) – Še vedno odmeva izjava nadškofa Rodeta, da Cerkev ne bo sprejela politike, ki bo iz Slovenije naredila ateistični otoček in papežev poziv, naj sodelovanje med Cerkvijo in državo napreduje hitreje kot doslej. V pogajanjih o prvem mednarodnem sporazumu med vlado in Rimskokatoliško cerkvijo pa se ponovno zapleta. Ko sta 1. februarja letos pravosodni minister Tomaž Marušič v imenu države in dr. Anton Stres v imenu Rimskokatoliške Cerkve podpisala prvi delni mednarodni sporazum je večina menila, da gre za prelomno dejanje v sicer pregovorno slabih odnosih med cerkvijo in državo. Toda vsebina sporazuma je dokaj pičla, saj se najbolj perečih problemov kot sta naprimer cerkveno premoženje ali verouk sploh ne dotika, temveč govori zgolj o načelnih pravicah cerkve o svobodi pri izvajanju pastoralne dejavnosti, o svobodnem ustanavljanju šol, vrtcev in cerkvenih združenj, o izenačitvi Karitasa z Rdečim križem in podobno. Zatika pa se v postopku za ratifikacijo tega sporazuma, saj naj bi cekvena stran zahtevala, da se že sprejeti vsebini doda še tri točke, in sicer problem šolstva, enakopraven dostop do javnih občil in pa da se predvidi nove mednarodne sporazume. Direktorica urada za verske skupnosti Nina Čož nam je povedala, da gre zgolj za usklajevanje besedila, po naših informacijah pa so cerkvene zahteve precej večje. Kaj o tem pravi Rimskokatoliška Cerkev nam danes žal ni uspelo izvedeti, saj so, kot so nam dejali, prezaposleni z analizo papeževega obiska.

V Ljubljani še danes o korupciji Ljubljana, 18. september 1999 (STA) – V Ljubljani se danes končuje dvodnevna mednarodna konferenca z naslovom Korupcija v srednji in vzhodni Evropi ob prehodu tisočletja. Osrednji del so udeleženci danes namenili razmišljanju o možnostih boja proti korupciji tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni. Direktor Inštituta za finančno pravo na Univerzi v Wolverhampton iz Anglije Andrew Haynes je predstavil svojo idejo o neke vrste skupni bazi podatkov za boj proti korupciji oziroma o povezovanju različnih strokovnih služb, agencij na tem področju tako na nacionalni, kot tudi mednarodni ravni. Andrej Sotlar z ljubljanske Visoke policijsko-varnostne šole je govoril o vlogi urada za pritožbe in notranjo zaščito v slovenskem ministrstvu za notranje zadeve in potrebi transformacije v t.i. policijo v policiji v pravem pomenu besede. Drago Kos z ministrstva za notranje zadeve pa je razmišljal o oblikovanju posebnih agencij, služb za boj proti korupciji oz. o moči in nemoči sedanje organiziranosti za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu v Sloveniji.

Korupcija - pojav, ki ne pozna meja Ljubljana, 17. september 1999 (STA) – Korupcija je zelo star pojav in ne obstaja zgolj v državah na prehodu oz. v razvijajočih se državah, temveč jo je srečati v vseh delih sveta; kot taka predstavlja mednarodni problem. Korupcija je precej razširjena in ogroža razvoj države, saj vpliva tako na njeno gospodarstvo, socialno pravičnost, človekove pravice, spodjeda pa tudi pravni red države in njene demokratične institucije, zato se je potrebno s skupnimi močmi zoperstaviti zoper to zlo, so ob začetku dvodnevne konference z naslovom Korupcija v srednji in vzhodni Evropi ob prehodu tisočletja poudarili njeni udeleženci. Korupcija je pogosto povezana z organiziranim kriminalom, v mnogih državah pa tudi s predstavniki oblasti in gospodarskega življenja. Težko je natančno določiti, koliko denarja se uporabi v koruptivne namene; leta 1996 je Svetovna banka približno ocenila, da se za podkupnine na področju uvoza in tujih naložb porabi približno 80 milijard dolarjev na leto, menila pa je tudi, da se z leti ta številka še povečuje. V boju zoper korupcijo je pomembno, da so državni uradniki, še posebej policisti, dobro plačani, kar po svoje prispeva k čim manjši stopnji korupcije med njimi, saj ljudje mnogokrat sprejemajo podkupnino tudi iz eksistencialnih razlogov. Leta 1996 je generalna skupščina Združenih narodov sprejela resolucijo in deklaracijo o korupciji, v kateri so se države članice obvezale, da bodo sprejele in izvedle konkretna dejanja v boju zoper vse oblike korupcije in na vseh ravneh, v tem cilju bodo predlagale in tudi sprejele ustrezne zakone.

Jelinčič sprašuje Bergauerja Ljubljana, 16. september 1999 (STA) – Prvak Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič je na ministra za promet in zveze Antona Bergauerja naslovil poslansko vprašanje, zakaj se Slovenija ni odzvala na poziv mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO), da izkaže strokovno pripravljenost oziroma sposobnost letališč in njenih letaliških družb na problem t.i. hrošča tisočletja oz. Y2K, s čimer bi zagotovile javno varnost letalskemu potniškemu prometu. Ker se Slovenija na poziv ni odzvala, nas je Ameriška zvezna letalska administracija uvrstila na seznam 35 držav, ki tega niso storile. Poslanec je navedel tudi imena nekaterih od teh in poudaril, da Sloveniji uvrstitev na seznam ni v čast.

Policija proti avtoprevoznikom ukrepala v skladu z zakonom Ljubljana, 14. september 1999 (STA) – Ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da je policija proti avtoprevoznikom, ki so sodelovali v cestnih zaporah 6. septembra, ukrepala v skladu z zakonom. Zoper kršitelje so policisti na podlagi zakona o varnosti cestnega prometa izdali 131 plačilnih nalogov, predpisana kazen pa znaša 15.000 tolarjev. Kot so pojasnili na ministrstvu, so policisti podali tudi 96 predlogov za uvedbo postopka o prekršku zoper pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike, pri čemer predpisana kazen znaša najmanj 300.000 tolarjev, ter odgovorne osebe pravnih oseb, kjer je predpisana kazen najmanj 30.000 tolarjev. V ministrstvu vnovič zanikajo, da so morebitni dvomi v ukrepanje policije neutemeljeni. Kot je znano, so 6. septembra člani Sindikata avtoprevoznikov in lastnikov gradbene mehanizacije (SAS) s tovornimi vozili zaprli več cestnih odsekov po Sloveniji. Protestna zapora se je po celodnevnih pogajanjih z vladno stranjo končala še isti dan s podpisom sporazuma.

Umor na Zaloški cesti v Ljubljani Ljubljana, 11. september 1999 (STA) – Na Zaloški cesti v Ljubljani je danes zjutraj pred lokalom Bounty prišlo do streljanja; o tem je bila Policijska uprava Ljubljana obveščena ob 3.59. Neznani moški iz še neidentificirane skupine je streljal na državljana Bosne in Hercegovine Nermina A., rojenega leta 1963, ki je na kraju streljanja podlegel poškodbam. Po podatkih ljubljanske PU naj bi bil Nermin A. policiji že znan, bil pa je brez stalnega prebivališča in brez urejenega statusa v Sloveniji. Poleg tega je bil okoli 4. ure zjutraj v ljubljanski Klinični center zaradi strelne poškodbe v predelu pasu pripeljan Ljubljančan K.Š., rojen leta 1973. Domnevno je K.Š. zaposlen v lokalu Bounty in bi lahko bil poškodovan pri omenjenem streljanju. Kot je še povedal načelnik UKS PU Ljubljana Marjan Erhatič, je bil pokojni že osemkrat policijsko obravnavan - zaradi premoženjskih deliktov, ogrožanja varnosti in napada na pooblaščeno uradno osebo. Bil je tudi obsojen zaradi premoženjskih deliktov, v postopkih s policisti se je izkazoval z lažnimi podatki in dokumenti s tujimi imeni, bil je obsojen na kazen izgona tujca iz države za dobo pet let, za njim pa je bilo razpisano operativno iskanje, saj ga je iskalo ljubljansko okrožno sodišče. Preiskava o motivu še poteka, ogled vodita dežurna preiskovalna sodnica okrožnega sodišča iz Ljubljane in državni tožilec iz Ljubljane. Tudi obdukcija pokojnega poteka.

Preiskava afere Vič-Holmec se nadaljuje Ljubljana, 9. september 1999 (POP TV) – Pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki raziskuje vpletenost funkcionarjev vlade v afero Vič-Holmec sta danes nastopili dve zanimivi priči. Nekdanji generalni direktor policije Burut Likar, proti kateremu je bila vložena ovadba za kaznivo dejanje izdaje uradne tajnosti in Marjan Bauer, odgovorni urednik Slovenskih novic, ki so vse skupaj objavile. Zaslišanje ni privedlo do novih odkritij in spoznanj. Tudi zato, ker se je Borut Likar, ki je zaradi afere Vič-Holmec odstopil, med zaslišanjem pogosto skliceval na deseti člen zakona o preiskovalni komisiji. Ta člen priči omogoča, da mu na vroča vprašanja, ki bi lahko v kazenskem postopku škodila njemu ali pa njegovim bližjim, ni treba odgovarjati. Borut Likar je na današnjem zaslišanju to možnost uporabil pri vprašanjih, ali mu je minister Bandelj v času afere dajal kakršnakoli navodila, na vprašanje o podatkih, ki jih je vseboval trdi disk njegovega službenega računalnika, na vprašanje o ročni uri, ki naj bi mu jo podaril nek tujec v zahvalo, ker naj bi mu pomagal pridobiti slovensko državljanstvo, na vprašanje, ali ga je novinar Slovenskih novic Bojan Budja kakorkoli izsiljeval, na vprašanje, ali se je udeležil nekega srečanja v zasebni zidanici, kjer naj bi bilo govora o diskreditaciji nekaterih uslužbencev notranjega ministrstva. Zasliševanje urednika Slovenskih novic Marjana Bauerja pa je izzvenelo kot kramljanje o vlogi bulvarskega tiska pri nas in v tujini ter o njegovih prijateljskih pogovorih z odstavljenim notranjim ministrom Bandljem ter premierom Drnovškom v času afere Vič-Holmec.

Jerovškova komisija za Fišerjevo razrešitev Ljubljana, 8. september 1999 (STA) – Preiskovalna komisija državnega zbora (DZ) o vpletenosti nosilcev javnih funkcij v poskuse diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvojitveni vojni na Koroškem, je na posvetovalni seji za zaprtimi vrati vzela pod drobnogled uresničevanje sprejetih sklepov komisije. V zvezi s tem so člani omenjene komisije po dobrih treh urah ugotovili, da vlada in notranje ministrstvo, še zlasti pa vodja ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva Gorazd Fišer, ne sodelujejo s komisijo. Omenjeno parlamentarno preiskovalno telo je po besedah njenega predsednika Jožefa Jerovška (SDS) od Fišerja dvakrat zahtevalo izročitev pridobljene dokumentacije v zvezi s t.i. afero Vič-Holmec, ki pa je niso prejeli. Po Jerovškovih besedah pa Fišer po sodnih počitnicah na dopise komisije niti ne odgovarja več in s tem po mnenju komisije ovira njeno delo. Zato so danes sklenili Fišerja vnovič pozvati k izročitvi zahtevane dokumentacije, v nasprotnem primeru pa bo komisija v skladu z zakonom o sodiščih podala predlog za razrešitev Gorazda Fišerja s funkcije vodje ljubljanskega okrožnega sodišča.

Visoke plače v upravi SRD Ljubljana, 7. september 1999 (POP TV) – Znano je, da je vlada že pred več kot dvema letoma omejila plače direktorjev javnih zavodov in podjetij. Večina med njimi je plače že uskladila, med redkimi izjemami pa je tudi Bogdan Topič, direktor Slovenske razvojne družbe. O previsokih plačah članov uprave je danes razpravljal njen nadzorni svet. Bogdan Topič vodi družbo za saniranje državnih podjetij z izgubami in upravlja s podjetji, ki še niso privatizirana. Njegova bruto plača je v mesecu maju znašala 1.765.320 tolarjev. Pristojna ministrica Tea Petrin zasluži mesečno 880.000 tolarjev in po sklepu vlade bi lahko Topičeva plača znašala le 90 odstotkov ministričine. Toda Bogdan Topič še vedno vztrajno ignorira sklep vlade. Kljub grožnjam je direktor Slovenske razvojne družbe še vedno rekorder. Prav tako nista uskladila svojih plač še direktorja največjih slovenskih bank - Nove Ljubljanske banke in Nove kreditne banke Maribor, za katera pa je Podobnik že napovedal poseben status.

Predlog o profesionalni vojski Ljubljana, 27. avgust 1999 (POP TV) – V centralah političnih strank v Sloveniji še niso preučili predloga o profesionalni vojski, ki so ga včeraj predložili socialdemokrati. Tudi vojaški analitiki še čakajo na uradni predlog socialdemokratov. Ti so svoja stališča o vojski v zadnjem času precej spremenili: še nedavno so zagovarjali podaljšanje civilnega služenja vojaškega roka, zdaj pa profesionalno vojsko.

Dodatni predlog SNS za spremembo ustave Ljubljana, 26. julij 1999 (STA) – Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke (SNS) je vsem poslanskih skupinam v parlamentu in poslancema narodnih skupnosti poslala dodatni predlog za spremembo in dopolnitve slovenske ustave, v katerem predlaga črtanje oz. ukinitev trajne sodniške funkcije. SNS navaja, da je bila trajna sodniška funkcija v ustavi določena z namenom, da se okrepi sodniška funkcija in da se dejansko omogoči samostojnost in neodvisnost sodnikov. Stranka pa ugotavlja, da ima ta določba 129. člena ustave v praksi ravno nasproten učinek. Nacionalna stranka meni, da nekateri sodniki ne sodijo po ustavi in zakonu, ampak odločajo v nasprotju s to določbo, glede na razne tudi strankarske zveze in poznanstva. Poleg tega pa po njihovem mnenju tudi ogromni zaostanki na sodiščih kažejo na ''učinkovitost'' trajnega mandata.

Ljubljana, 22. julij 1999 (STA) – Ljubljanska županja Vika Potočnik je na današnji novinarski konferenci povzela aktualno dogajanje v mestni upravi in dosedanje delo ljubljanskega mestnega sveta, največ pozornosti pa je namenila pogajanjem o delitvi premoženja nekdanje občine Ljubljana. Po mnenju Potočnikove pomeni zadnja odločba ustavnega sodišča, ki se nanaša na urejanje premoženjskih vprašanj nekdanjih skupnih občin, vztrajanje na skrajno slabih rešitvah, poleg tega pa bi lahko zaradi te odločitve prišlo celo do ustavitve delovanja različnih institucij ter mesta kot celote. Po besedah ljubljanske županje pomeni odločba ustavnega sodišča z zahtevo po rednem upravljanju s še nerazdeljenim skupnim premoženjem ter uresničevanju ustanoviteljskih pravic v javnih podjetjih, skladih in zavodih na podlagi soglasja vseh občin na območju prejšnje občine, da o funkcijah mestne občine, kot jih postavljajo ustava in zakoni, odločajo relativno majhne primestne občine.

O orožju na zaprti seji Ljubljana, 15. julij 1999 (STA) – Preiskovalna komisija DZ o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču ter z opremo in orožjem v skladišču Ložnica (komisija) je danes na za javnost zaprti seji oblikovala dokazni sklep o primeru Ložnica. Člani komisije so soglašali, da o mariborskem primeru ni potrebno sprejeti novega dokaznega sklepa, je po koncu seje v izjavi zatrdil predsednik komisije Rudolf Moge (LDS). Na seji, ki bo predvidoma v začetku oktobra, naj bi komisija zgolj oblikovala dokončno poročilo in ga izročila DZ. Komisija ugotavlja, da se postopek parlamentarne preiskave nanaša na MO, MNZ in ministrstvo za finance oz. njegovo carinsko upravo. Druga točka sklepa navaja, da je treba ugotoviti, koliko orožja, opreme in eksplozivnih sredstev je bilo zaseženih v skladišču JLA v Zgornji Ložnici. Komisija naj bi hkrati ugotovila, koliko orožja, opreme in eksplozivnih sredstev je bilo porabljenih za potrebe TO in kasneje za potrebe SV, koliko pa jih je bilo prodanih, za kakšno ceno in kako se je porabil denar od prodanega blaga. V zadnji točki dokaznega sklepa je komisija določila za priče 12 posameznikov. Komisija želi z določitvijo prič dodatno razjasniti doslej pridobljene podatke. Preiskava o primeru Ložnica naj bi stekla po parlamentarnih počitnicah.

Virmanska afera se nadaljuje Ljubljana, 25. avgust 1999 (STA) – Na ljubljanskem okrožnem sodišču se bo v ponedeljek, 30. avgusta, po dobrih devetih mesecih nadaljevala glavna obravnava zasebne tožbe predsednika Slovenske ljudske stranke (SLS) in podpredsednika vlade Marjana Podobnika zoper tednik Mladina v t.i. virmanski aferi. Na omenjenem naroku naj bi se sodni senat pod vodstvom sodnice Tadeje Primožič, po predhodni preučitvi pridobljenega tožilskega spisa, izrekel o dokaznih predlogih v omenjeni zadevi in morebitnih novih pričah. Predsednik SLS Marjan Podobnik namreč Mladino toži v višini 25 milijonov tolarjev kot odškodnino za duševne bolečine, ki naj bi jih utrpel zaradi člankov v omenjenem tedniku v zvezi z domnevno nezakonitim financiranjem SLS v predvolilni kampanji za parlamentarne volitve konec leta 1992.

Prisluškovanje direktorici Term Maribor Maribor, 25. avgust 1999 (STA) – V pisarni direktorice Term Maribor Alenke Iskra so za radiatorjem odkrili profesionalno prisluškovalno napravo. Podjetje Terme je že vložilo kazensko ovadbo zaradi neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja. Kdo je prisluškoval vodstvu Term, mariborski kriminalisti še raziskujejo, prav tako ni znano, kdaj je bila naprava nameščena. Kot je poročala Televizija Slovenija, so Terme Maribor uspešno podjetje s 50 milijonov mark vrednim hotelom Habakuk, termalnim kopališčem Fontano, Piramido in drugimi lokali. Okrog lastninjenja podjetja je bilo, tako TV Slovenija, dvignjenega veliko prahu, predvsem ko je Slovenska razvojna družba kot lastnica Term za prokurista predlagala direktorja konkurenčnega hotela Slavija Srečka Kukovca. Ta je direktorici Term danes povedal, da nima nič pri prisluškovanju.
Prisluškovanje telefonskih pogovorov pri nas

Nadškof Rode maševal na Brezjah Brezje, 15. avgust 1999 (STA) – Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je ob današnjem prazniku Marijinega vnebovzetja v mašnem nagovoru na Brezjah med drugim spregovoril o ''črnih številkah'', s čimer je imel v mislih samomore, splave, odvisnike in smrti na cestah, ter opozoril na gmotne težave prebivalstva. Poudaril je, da se Cerkev potiska na rob družbenega življenja, slovenski tisk pa se po njegovem mnenju izživlja z napadi na Cerkev. Med drugim je spomnil tudi na šolski sistem in menil, da ta nima nacionalnega konsenza.

Jelinčič poziva Rodeta k treznosti in spravljivosti Ljubljana, 16. avgust 1999 (STA) – Predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič je v današnji izjavi za javnost izrazil zgroženost nad pridigo dr. Franca Rodeta na nedeljskem prazničnem bogoslužju na Brezjah. Izrazil je tudi pretresenost SNS zaradi Rodetovih domnevnih ''pozivov na sveto vojno in državljansko pokorščino''. Po Jelinčičevem mnenju Rodetove izjave z Brezij ''kažejo na popolno nepoznavanje zgodovinskih dejstev, izkrivljanje resnic in laži'', ki jih nadškof Rode ''širi za pridobitev politične moči''. ''Slovenski narod ne potrebuje razdora in sovraštva, potrebuje trezne in spravljive ljudi, ki jim je mar svoje domovine bolj kot lastnih koristi,'' še piše v izjavi s podpisom predsednika SNS, ki ob koncu poziva nadškofa k odhodu.

Jelinčič: Material za izgradnjo avtocest iskati pri slovenskih podjetjih Ljubljana, 16. avgust 1999 (STA) – Predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič je vladi oziroma ministrstvu za finance poslal poslansko pobudo, v kateri poziva, naj vlada pri izgradnji avtocestnega programa namesto uvoza zagotovi nabavo določenih materialov pri slovenskih podjetjih. Uvoz teh materialov iz sosednjih Avstrije in Hrvaške pomeni precejšnje izgube za državni proračun, država pa slabo skrbi za svoje izvirne prihodke, ugotavlja Jelinčič. Država tudi ne poskrbi za to, da bi izbrani izvajalci oziroma dobavitelji materialov za programe, katerih investitor in plačnik je, z davščinami polnili državno blagajno. Jelinčič pri tem navaja, da so do konca letošnjega julija slovenska podjetja za potrebe avtocestnega programa iz Hrvaške uvozila približno 70.000 ton, iz Avstrije pa približno 30.000 ton asfaltnih zmesi. S tem je državni proračun ob uvedbi davka na dodano vrednost in trošarin po njegovih izračunih utrpel izpad nekaterih davščin v višini 72,6 milijona tolarjev. Poleg izpada davščin pa se pri uvozu asfaltnih zmesi ne upoštevajo nekateri drugi zakonski akti, predvsem carinski zakon in zakon o prometu in opremi prometnih vozil v tranzitu.

Daljše civilno služenje? Ljubljana, 10. avgust 1999 (POP TV) – Civilno služenje vojaškega roka, predvsem njegova dolžina, bo kot vse kaže tema, o kateri bo pri nas jeseni še veliko govora. Slovenija naj bi imela premalo nabornikov, trend upadanja njihovega števila pa naj bi bil takšen, da Sloveniji preti, da bo ostala brez vojske. Zato se je že pojavil predlog, naj se civilno služenje podaljša in tako mlade odvrne od uveljavljanja ugovora vesti. Del javnosti pa temu predlogu že ugovarja. Vprašanje je takoj dobilo politično konotacijo, vse pogosteje je tudi slišati omenjati pomanjkljivo domovinsko vzgojo. Posledice podaljšanja civilnega roka pa ne bodo le načelne narave. Posebej jih bodo čutile tiste organizacije, kjer takoimenovani civilniki opravijo veliko dela. Denimo Karitas, ki zaposluje največ oporečnikov. V osnovi pa je to vprašanje izrazito politično, pri čemer se denimo LDS, dedinja nekdanje ZSMS, še ni oglasila, socialdemokrati so izrazito za, podaljšanju pa nasprotuje Združena lista. Še vedno pa ostaja vprašanje, zakaj skuša država nabornike dobiti s podaljšanjem civilnega roka in ne po nasprotni poti, z ugodnostmi za vojake, denimo ugodnejšimi namenskimi posojili ali čim podobnim.

Civilno služenje ne slabi obrambne moči države Ljubljana, 10. avgust 1999 (STA) – Predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Borut Pahor je na današnji novinarski konferenci izrazil nasprotovanje vladnemu predlogu za podaljšanje civilnega služenja vojaškega roka. Obenem je izrazil tudi skrb zaradi pomanjkanja kritičnosti javnosti in zakonodajalca do problema spolne zlorabe otrok. Borut Pahor je svetoval ministrstvu za obrambo, da naj ne razmišlja o podaljševanju civilnega služenja, raje naj razmisli o razlogih za vse večjo priljubljenost civilnega vojaškega roka med naborniki. Bolj kot povečevanje priljubljenosti civilnega služenja slabi obrambno moč države sum v profesionalnost vojaške obveščevalne službe in njeno izmikanje civilnemu nadzoru, je dodal Pahor. Kazensko pravo po Pahorjevem mnenju ne rešuje ustrezno problema spolne zlorabe otrok, zato bo na vlado naslovil poslansko vprašanje, ki naj spodbudilo razpravo o omenjenem problemu; poslansko vprašanje naj bi bilo poslano že danes ali najkasneje jutri. Sporen naj bi bil zlasti odstavek 183. člena kazenskega zakonika, ki govori o očitnem nesorazmerju med zrelostjo storilca in žrtve, je opozoril Pahor. Na spornost 183. člena naj bi opozarjala tudi kriminalistična služba. Predsednik ZLSD je v odgovoru na novinarsko vprašanje omenil možnost, da se bo v jeseni srečal s predstavniki srbske opozicije.

Množičen pogin postrvi Kranj, 6. avgust 1999 (STA) – S policijske uprave Kranj so danes sporočili, da je v ribogojnici v Soteski pri Bohinju prišlo do množičnega pogina rib. Po podatkih policistov, ki so na ogled kraja dogodka prišli davi ob 7.30, je poginila kar ena tona rib. Škodo ocenjujejo na približno milijon tolarjev. Do pogina dve- do triletnih postrvi amerikank v enem od večjih bazenov ribogojnice je prišlo zaradi pomanjkanja kisika. Za zdaj še ni znano, kaj je bil vzrok za pomanjkanje kisika. Poleg policistov preiskavo na kraju dogodka opravljajo tudi inšpektorji za okolje in prostor.

Nasilna akcija v romskem naselju Ljubljana, 6. avgust 1999 (STA) – Nevladna organizacija za človekove pravice Helsinški monitor Slovenije (HMS) je na novinarski konferenci opozorila na sporen način nedavne usmrtitve 211 psov v izključno 21 romskih naseljih na širšem območju Dolenjske in Bele Krajine. Po besedah predsednice HMS Neve Miklavčič Predan je bila omenjena akcija, ki je bila izvedena po naročilu republiške veterinarske uprave, skrajno nasilno in etnično usmerjena, zato bi odgovornost za omenjeno dejanje moralo prevzeti ministrstvo za kmetijstvo. Za HMS je sporen zlasti način izvedbe omenjene akcije, saj so po njihovih besedah predstavniki Veterinarskega zavoda Slovenije v sodelovanju s policijo, veterinarsko inšpekcijo in člani novomeškega lovskega društva nenapovedano prišli v romska naselja, v katerih so v treh dneh ob prisotnosti odraslih in otrok postrelili ali z evtanazijskimi iglami usmrtili več kot 200 romskih psov, tako necepljenih kot cepljenih.

Privilegiran položaj državnih uradnikov Ljubljana, 6. avgust 1999 (POP TV) – Na Ministrstvu za finance so danes zanikali poročanje POP TV o privilegiranem položaju državnih uradnikov pri odkupu državnega premoženja - na primer službenih avtomobilov. Namen novih vladnih uredb o službenih avtomobilih in prodaji državnega premoženja naj bi bila, tako trdi ministrstvo, zgolj racionalizacija. V novi uredbi o prodaji državnega premoženja - na primer službenih avtomobilov - izstopa predvsem dejstvo, da so v nekaterih primerih javne dražbe ukinili. Dražba ni več potrebna takrat, ko je premičnina knjigovodsko amortizirana in ko je njena predvidena tržna vrednost tako majhna, da ne bi pokrila niti stroškov dražbe. Kdaj je tržna vrednost prodajane premičnine manjša od stroškov dražbe določi tisti, ki premičnino prodaja, zaradi možnosti zlorab pa mora svojo odločitev o opustitvi dražbe pisno obrazložiti. V novi uredbi izstopa še eno določilo. Po novem je treba dražbo objaviti v Uradnem listu samo za predmete, ki so vredni več kot pol milijona tolarjev, za ostale pa je dovolj objava v poslovnih prostorih državnega urada. To pomeni, da bodo o takšnih dražbah dejansko obveščeni le uradniki, ostali državljani pa bodo v slabšem položaju. Po razlagi finančnega ministrstva so se tudi za to spremembo odločili zaradi zmanjšanja stroškov, in sploh naj bi bila nova ureditev prodaje državnega premoženja dobra.

Privilegiji državnih uslužbencev Ljubljana, 4. avgust 1999 (POPTV) – O načinu delovanja naše države govori tudi zgodba o službenih avtomobilih, ki jih uporabljajo državni uslužbenci. Vlada je pred dnevi sprejela posebno uredbo, ki naj bi na to področje prinesla več reda in preglednosti. Hkrati pa je svojim uslužbencem omogočila tudi posebne privilegije: odslužene avtomobile bodo lahko poslej kupovali brez javnih dražb. Na prvi pogled je uporaba službenih avtomobilov zgledno urejena: v novi uredbi tako jasno piše, kdo in pod kakšnimi pogoji je upravičen do avtomobila. Samo predsedniku vlade tako pripada močnejši avtomobil z večjo prostornino motorja od 3000 kubičnih centimetrov, medtem ko si ostali ministri lahko omislijo nekoliko šibkejše avtomobile. Državni sekretarji in predstojniki vladnih služb imajo lahko v osebni uporabi avtomobil do 2000 kubičnih centimetrov, ostali ostalih uradniki pa lahko vozijo le do 1600 kubičnih centimetrov močne avtomobile, ča jim avto zaradi posebne narave dela seveda pripada. To področje naj bi bilo torej zgledno urejeno, toda kaj ko se hudič skriva v podrobnostih. V primeru službenih avtomobilov je ta podrobnost posebna uredba, ki spreminja dosedanje pogoje za odprodajo državnega premoženja. V novi uredbi, ki jo je podpisal podpredsednik vlade Marjan Podobnik, so ukinili javne dražbe pri prodaji premičnin, ki so knjigovodsko amortizirane. Državni uslužbenci bodo lahko za mali denar brez javnih dražb kupovali avtomobile, ki so formalno odpisani, dejansko pa še vedno dobri. Zakaj takšni privilegiji nam na vladi še niso pojasnili, tudi za vprašanje, koliko službenih avtomobilov sploh imajo, so si vzeli čas za premislek.

Prerazkošno veleposlaništvo v Zagrebu Zagreb, 7. avgust 1999 (STA) – Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu zavzema dvakrat večji poslovni prostor v poslovni zgradbi Zagrebčanka, kot mu pripada glede na število zaposlenih, je ugotovilo slovensko računsko sodišče. Slednje je pregledovalo poslovanje veleposlaništev v Zagrebu in na Dunaju ter ministrstva za zunanje zadeve v letih 1996 in 1997, piše v sobotnem Večernjem listu Vlado Zagorac. Po opravljenem revizijskem postopku so podatki šele zdaj predstavljeni slovenski javnosti, odkrite pa so tudi druge nepravilnosti. Med njimi je tudi podatek, da se je mesečni obrok za najemnino (8000 nemških mark) izplačeval na roko takratnemu slovenskemu veleposlaniku na Hrvaškem Matiji Malešiču, namesto da bi se - kot je bilo predvideno v pogodbi - nakazal na račun stanodajalca. Veleposlaništvi v Zagrebu in na Dunaju sta nevestno opravljali blagajniške posle, inventure in evidence viz. Namesto, da bi denar od izplačanih konzularnih dajatev od januarja 1996 do februarja 1997 izplačali v slovenski državni proračun, so ga na zagrebškem veleposlaništvu uporabljali za plačevanje stroškov in ga vplačali šele lani novembra. Podobno so poslovali tudi na slovenskem veleposlaništvu na Dunaju in zadržali 662.000 šilingov.

Janša javno sprašuje Drnovška in Podobnika Ljubljana, 5. avgust 1999 (STA) – Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Janez Janša je na predsednika največjih strank vladajoče koalicije, Janeza Drnovška in Marjana Podobnika, naslovil javno vprašanje v zvezi z odločitvijo vlade o pričetku privatizacije Nove ljubljanske banke (NLB) in Nove kreditne banke Maribor (NKBM). Prvaka socialdemokratov zanima, na kakšni pravni podlagi je vlada sprejela omenjeno odločitev in kako je to v skladu z julija leta 1994 sprejetim sklepom državnega zbora (DZ), po katerem se banke privatizirajo na podlagi posebnega zakona. Poleg tega pa prvaka liberalnih demokratov in ljudske stranke sprašuje, kako je omenjena odločitev v skladu s prakso na drugih področjih, saj privatizacija zavarovalnic čaka na sprejem ustreznega zakona v DZ. Po mnenju Janše odločitev vlade o privatizaciji omenjenih dveh bank ne zadeva samo lastnine vseh slovenskih davkoplačevalcev, ampak zadeva tudi razmerje med zakonodajno in izvršilno vejo oblasti v Sloveniji.

Prisluškovanje telefonskih pogovorov pri nas Ljubljana, 5. avgust 1999 (POP TV) – V kriminalistični službi ne delajo razlik med prisluškovanjem s klasično ali mobilno telefonijo. 80 odstotkov prisluškovanj se, po policijskih virih, nanaša na kazniva dejanja z mamili in nedovoljeno trgovino z orožjem. Zahteve za takoimenovane POMSE podpisujeta generalni direktor policije Andrej Podvršič in vodja kriminalistične službe Marjan Pogačnik. Kakšna je ureditev in praksa, ki varuje zaupnost prenašanja sporočil predvsem preko mobilnih telefonov se je pred nedavnim zanimalo Podbnikovo komisijo. Komsija je namreč dobila v vednost dopis podjetja Partner o prisluškovanju mobilnim telefonom. Gre za seznam opravljenih klicev, ki je bil narejen na podlagi šifrirnih gesel vstopa. Ni pa znano kdo je ta poseg izvajal zato naj bi zadevo prijavili policiji. Na MNZ nam tega niso potrdili. Darko Marolt direktor pravne službe v Mobitelu v sporočilu za javnost z gotovostjo trdi, da imajo v Mobitelu natančno razdelane postopke po katerih je na podlagi sodne odredbe pooblaščenim osebam omogočen nadzor nad telekomunikacijami, tako da zlorabe preprosto niso možne. Uprava družbe Mobitel je znotraj podjetja določila dva zaposlena, ki na podlagi sodne odredbe pooblaščenim osebam omogočijo prisluškovanje. V Simobilu nismo uspeli dobiti odgovornih. Podobnikova komisija je od operaterjev mobilne telefonije Mobitela in Simobila sicer zahtevala interne pravilnike iz katerega je mogoče razbrati kako učinkovito in strogo se zagotavlja tajnost komunikacij. Operaterji mobilen telefonije naj bi tudi pojasnili v katerih primerih tajnosti ne morejo zagotoviti in zakaj lahko pride do nepooblaščenih prisluhov.

SDP: Izjave Jelinčiča ne prispevajo k reševanju problema Pulj, 3. avgust 1999 (STA) – Nedavne izjave predsednika Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča o meji med Slovenijo in Hrvaško na Mirni so ''meglene'' in ne prispevajo k reševanju problema med državama, je danes v Pulju ocenil podpredsednik županijskega odbora hrvaške Socialdemokratske stranke (SDP) v Istrski županiji Livio Bolković. Kot je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina, je Bolković dejal, da SDP ostro obsoja Jelinčičeve nastope in pričakuje, da se bodo demokratske strukture v Sloveniji odzvale nanje, ker ne prispevajo k dobrim sosedskim odnosom, še posebej ne zdaj, ko se poskušajo rešiti težave, povezane z mejo, Nuklearno elektrarno Krško in Ljubljansko banko.