Zasedanje Svetovne banke in IMF

Kdaj bo globalizacija tudi revnim v korist

Washington še naprej preplavljajo protestniki, svetovni finančniki pa med razpravo o reformah zaskrbljeno spremljajo borzne indekse

Washington - Tudi drugi dan zasedanja Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) se je začel sredi uličnih zapor in oblakov solzivca. Guvernerji centralnih bank in finančni ministri, ki so se morali prebiti v prostore obeh finančnih institucij, se o reformi sklada in posojilni poiitiki do revnih držav pogovarjajo z enim očesom uprtim v indekse svetovnih borz, na katerih vrednosti delnic vztrajno padajo.

Guverner Banke Slovenije France Arhar, ki sodeluje na zasedanju, je po prvem dnevu povedal, da je ameriški finančni minister izrazil potrebo po odgovoru na vprašanja demonstrantov. Obe finančni instituciji svoje politike ne oblikujeta na ulici, vendar so protesti vsaj po ameriškem javnem mnenju zasenčili razprave na zasedanju. Gordon Brown, britanski finančni minister, ki predseduje zasedanju IMF; je povedal, da protestniki usmerjajo svojo jezo na napačnega naslovnika.
Odgovor na naraščajočo revščino v nerazvitih državah po njegovih besedah ni ustavitev globalizacije, ampak njena okrepitev, tako da prednosti svobodnega pretoka kapitala in blaga ne bodo uživale le razvite države, ampak tudi njihove revne sosede na svetovnem jugu. Nesporazum je na obeh straneh, ker protestniki izrabljajo mednarodne institucije zgolj kot povod za kritiko ameriške vloge v njih.
V poročilu o reformi IMF je zapisal, da so "na vseh področjih dosegli napredek, reformirali sklad in utrdili druge vidike mednarodnega finančnega sistema". IMF je uresničil vrh pilotskih projektov, ki naj bi odgovorili na kritike finančne politike sklada do Indonezije in Rusije. IMF si
prizadeva povečati preglednost nad delovanjem članic, utrditi finančne sisteme, razviti ukrepe preventivnega delovanja v krizah in bolj vključiti zasebništvo. "V naslednjih mesecih bo upravni odbor iz pilotskih projektov najbrž izpeljal sklepe in sprejel odločitve, ki bodo pripeljale do trajnejših reform."
Stanley Fischer, namestnik direktorja IMF, je v svoji izjavi med drugim poudaril, da zasedanje poteka med "kontinuirano krepitvijo svetovnega gospodarstva, v letu 2000 pa pričakujemo še večjo rast. Cvetoča gospodarska dejavnost v ZDA in Zahodni Evropi je omogočila podporo kriznim državam v Aziji in Latinski Ameriki, to pa je spodbudilo nadaljevanje njihovih strukturnih reform in previdne finančne politike." Optimistične izjave moti živčnost, ki je po petkovem padcu vrednosti delnic na newyorški borzi zajela denarne trge. Ameriški vlagatelji niso šli spat, ampak so čez noč spremljali indekse azijskih in evropskih borz, ki so usklajeno padali. Poslovni dan na Wall Street se je začel v negotovosti in strahu pred morebitnim nadaljnjim drsenjem delniških tečajev navzdol.

 

Med solzivcem in padajočimi delnicami

Izrazoslovje ameriške politike in mednarodnih finančnih organizacij je vedno bolj podobno izjavam, ki so jih dajali generali pokojne JLA. "Probleme, ki jih je malo, rešujemo v skladu z, našimi načeli in metodologijo, ki so uspešni, redki nerešeni problemi pa so v postopku še bolj uspešnega reševanja. Nekateri posamezniki tega še niso dojeli, ker v njih še ni dozorela zavest, da živimo v najboljšem od vseh mogočih svetov. "
Ameriški predsednik je v svojem letnem pregledu stanja Združenih držav zagotovil, da tako dobro kakor danes Američanom še ni šlo nikoli. Svetovna banka v svojem poročilu o kazalcih svetovnega razvoja priknzuje številke, ki dokazujejo, da se je število ljudi na planetu, ki živijo z manj kakor dolarjem na dan, ustalilo na udobni milijardi in dvesto milijonih ljudi, kar je napredek v primerjavi z letom 1993, ko je številka znašala milijardo tristo milijonov. Bolj od stranskih učinkov globalizacije svetovne ekonomije v tretjem svetu je skrb zbujajoče nihanje newyorške borze, kjer se utegne obdobje vrtoglavega špekuliranja končati. Z dva tisoč milijardami, za kolikor je v prejšnjem tednu padla vrednost delnic, bi milijarda ljudi v tretjem svetu preživela tri leta.
Protestniki, ki so si za tarčo izbrali ,spomladansko srečanje IMF in Svetovne banke v Washiragtonu, trdijo, da je neskladje med razvitim in nerazvitim svetom nerazumno, da se povečuje in da globalizacija ekonomtije prepad še poglablja. Njeni učinki so akumralacija dobičkov mednarodnih druržb, planetarno nižanje cene delovne sile, opustošenje naravnega okolja v nerazvitih državah in naraščajoča beda prebivalstva, ki je v svobodni pretok kapitala vključena zgolj kot nekvalificiran nosač.
Odgovor iz IMF je bil, da so problemi, ki jih navajajo protestniki, realni, da pa je pravilen odgovor nanje še več globalizacije. lzjava deluje pomirjajoče, vendar je močno podobna izjavam nekdanjih politikov, ki so na kritike, da samoupravljanje ne deluje, odgovarjali, da je pravilen odgovor na to probleme še več samoupravljanja.

Ervin Hladnik Milharčič ; delo