Ženska vlada Slovenije I Odločno za svobodo duha

Trpljenje mladega šolarja

 

7. marec 2000, v neki družini na Slovenskem
Hči: "Napisala sem. Grem na pedagoško!"
Mati: "Kako prosim? Kako kar naenkrat na pedagoško? Kaj pa študij mednarodnih odnosov? To si želiš že od drugega letnika gimnazije."
Hči: "Ne upam si, mami. Jutri zjutraj je zadnji rok za oddajo prijave na univerzo. V katalogu za vpis so mednarodni odnosi predvideni za supermene. Zahtevajo izredno veliko toek, jaz pa ta trenutek ne vem niti, ali bom odliena ali ne. Matura bo šele junija in niti sanja se mi ne, kako se bom odrezala. Ne upam si, eeprav si nieesar ne želim bolj kot študirati mednarodne odnose." Oee: "če si želiš na mednarodne odnose, se tja tudi vpiši!"
Hči: "Ne upam si. Lani in predlani je bil to poleg ekonomije elitni študij. Tudi letos bo gromozanski naval in ee ne. bom sprej eta, ne bom nazadnj e vpisana nikjer. Na pedagoško gre tudi Anja. Bom imela vsaj eno kolegico."
Mati: "No, potem pae na pedagoško. Bolje tam kot nikjer."

Maj 2000. V isti družini, nekje na Slovenskem
Hči ihti.
Mati: "Kako je to mogoče? Kako se lahko tako pomembni podatki spremenijo sredi postopka? 20. aprila so na FDV sprejeli odloeitev, da bo letos edini študij pri njih, ki bo brez omejitev, 'prav študij mednarodnih odnosov. Najina najmlajša se je pa iz strahu, da ne bo sprejeta, vpisala na pedagoško."
Hči (med jokom): "Pomagajta mi! Ali poznata koga? Ali je še mogoee na mednarodne odnose? Prosim! Ne grem na pedagoško!"
Mati: "Zdaj je prepozno." Oee: "Preklemana šola!"
Zgornja zgodba in družinski dialog nista na Slovenskem nobena redkost. Skoraj 80 odstotkov srednješolcev si želi nadaljevati izobraževanje na višjih stopnj ah. Strah, upanj e, j ok in veselj e so bili vsa leta spremlj evalci teh odloeitev in izredno pomembnih korakov za naše mladostnike, ki prehajajo med vpisom na univerzo med polnoletnike.
V ŽVS moramo na žalost oceniti, da j e stisk, strahu in j oka vedno vee, hkrati z mladimi pa trpij o tudi starši. Ne le, da se morajo srednješolci za študij odloeati že, ko še slutijo ne, kako (ee sploh) bodo koneali eetrti letnik, kaj šele da bi lahko izbrali študij; ki si ga želijo, jih zanima in vsebuje predmete, v katerih so nadpovpreeno dobri. Še slabše je, da se tak princip toekovanja prenaša v osnovno šolo.
ŽVS meni, da bi moral biti vpis na posamezne študijske smeri prost, od posameznika, njegove prizadevnosti, resniene volje in sposobnosti pa je~ odvisno, ali ga bo uspešno koneal. Tako bo vsakomur dana možnost (kot Sloveniji nalaga Konvencija o otrokovih pravicah) vpisa in ueenja za poklic, ki si ga želi in ga bo
nekoe z veseljem in dobro voljo opravlj al.
Zdaj veljavni sistem, upamo si tako zapisati, je celo zelo korenito posegel v znaeaj naših mladostnikov. Danes na prvem mestu nista vee solidarnost in pomoe med sošolci, ampak boj za vsako toeko, za vsako tekmovanje, za vsako boljše izhodišee, kot ga imajo drugi. Nekoe smo si med kontrolnimi nalogami pomagali, prišepetovali, pisali na mizo. Danes dijaki z roko zakrivajo svoje zapise, da jih ne bi prepisali drugi ... in bili še oni uspešni in dobri.
ŽVS meni, da so stiske mladih, ki jih doživljajo zaradi tako postavljenega sistema izobraževanja, prevelike in preveekrat celo usodne. Mladi se prepogosto, tudi zaradi strahu pred starši in okolico, zatekajo k trenutnim omamam, ki ne rešujejo njihovih težav. Nobene potrebe ne bi smelo biti, da sta šola in njen sistem razlog za takšno stanje. ŽVS si bo prizadevala za sistem vpisovanja v šole, ki bo bistveno bolj pisan na kožo otrok in mladostnikov, ki ne bo povzroeal družinskih travm in ki bo vsem dajal enake možnosti. Naj bo koneno samo od posameznikovih sposobnosti in volje odvisno, kako uspešno se bo konealo njegovo popotovanje skozi izobraževalne ustanove.
Zato pozivamo pristojne in bodoeo ministrico ali ministra, naj sprejemajo odgovorne odloeitve, ki bodo do otrok in staršev bolj prijazne, kot so bile doslej.

Ona