|
Že približno 20 let se tako imenovana kronobiologija ukvarja s tem fenomenom.
Zdaj pa je znanstvenikom z univerzitetne bolnišnice Thomas Jefferson uspel
odločilni prodor. Odkrili so mehanizem za dajanje takta v notranji uri
ter s tem prvi pogoj za razvoj novih zdravil in terapij proti številnim
boleznim.
Pri dajalcih takta gre za neimenovani fotosprejemnik na očesni mrežnici.
Doslej so poznali le paličnice na mrežnici oči, ki razlikujejo svetlo
od temnega, in čepke, ki so pristojni za barvni vid. "Medtem ko doslej
znani sprejemniki omogočajo optični vid, deluje novoodkriti sprejemnik
popolnoma neodvisno od drugih," pravi profesor George Brainard.
Nevrologi iz Philadelphie so na to "sprejemno postajo" naleteli
povsem po naključju. Med preiskavami na 72 zdravih preskusnih ljudeh je
raziskovalec preučeval učinek devetih različnih valovnih dolžin svetlobe
med indigo modro in oranžno barvo. Pri tem je identificiral pigment na
mrežnici. "Glede na svetlobni dražljaj se je češarika ali epifiza
v možganih odzvala s spremenjeno proizvodnjo melatonina," pojasnjuje
znanstvenik.
Melatonin je pogonska snov za našo notranjo uro. Ta hormon tvori epifiza
v možganih. Tema in mirovanje imata za posledico okrepljeno izločanje
melatonina, aktivnost pa zmanjšuje izločanje. To odkritje je zlasti dragoceno
za medicino, kajti melatonin krmili časovne poteke v našem organizmu.
Znanstvenikom je doslej uspelo dokazati več sto ritmov. Če pride med njimi
do zmede, nastopijo problemi z zdravjem. Depresije, motnje v spanju in
presnovi pa so posledica tega.
S tem odkritjem je zdaj mogoče razviti popolnoma nove terapije, pravi
profesor Brainard. Prve uspehe so že lahko javili znanstveniki pri zdravljenju
zimskih depresij. Če telesu manjka sonca, telo proizvaja več melatonina
in manj hormonov sreče, kot je serotonin. To pa ima za posledico veliko
potrebo po spanju, strah, žalost in razdražljivost.
Strokovnjaki govorijo o sezonsko pogojenih depresijah. "Tudi doslej
smo te bolezni zdravili s tako imenovano svetlobno terapijo," pojasnjuje
strokovnjak iz Philadelphie, "toda zdaj vemo, da te težave uspešno
zdravi intenzivna modra svetloba."
Trenutno raziskovalci tudi preskušajo, katere barve v bolnišnicah, javnih
zgradbah, na delovnih mestih in med domačimi štirimi stenami najbolj pozitivno
vplivajo na dobro počutje. "Z našimi raziskavami smo šele na začetku,
smo pa na pravi poti," poudarja profesor Brainard. Naše oči torej
niso samo za gledanje, temveč krmilijo tudi našo notranjo uro. (c)
Dnevnik, 1. oktober 2001
|