Prav neverjetna so bila razmišljanja, da je ameriška vlada sama izzvala
ali si celo izmislila omenjene napade, samo da bi lahko povečala vojaške
izdatke in državo potegnila iz gospodarskega nazadovanja.
Ameriški vojaško-industrijski kompleks je bil v ameriškem gospodarstvu
vedno močan, od njega je bila v marsičem odvisna njegova življenjska moč.
Več ko je šlo za vojsko, bolje je šlo gospodarstvu. Slišati je bilo celo
ocene, da se je predsednik zatekel k podobnim ukrepom kot mnogi drugi
državni voditelji v različnih zgodovinskih obdobjih in po različnih svetovnih
državah. Nekateri so skušali najti celo vzporednice z nacističnim voditeljem
Adolfom Hitlerjem. Njegovo opremljanje nemške vojske med pripravami na
svetovno vojno je v tridesetih letih prejšnjega stoletja pomagalo oživiti
nemško gospodarstvo. Ameriški dnevnik New York Times je zato pred dnevi
objavil zelo podrobno razčlembo sedanjih razmer v ameriškem gospodarstvu.
Resni pomisleki
Med drugim je ugotovil, da je tisto, kar je vplivalo na tako hitro odpravo
recesije, precej bolj zapleteno, kot bi si mislili. Razčlembo je končal
z opozorilom, da gre pri marsičem zgolj za začasnost, zato recesija morda
niti ni za stalno odpravljena.
Tudi njegovi analitiki se strinjajo, da je državna poraba pomagala izvleči
gospodarstvo iz nazadovanja. To se je začelo pred letom dni, takoj ko
je Billa Clintona, v njegovem času je ameriško gospodarstvo doseglo neverjetno
rast, proračun pa velik presežek, nasledil George W. Bush. Njegova vlada
se je na izhod iz recesije začela pripravljati že precej pred 11. septembrom.
Med drugim naj bi se je otresla z znižanjem davščin. Demokrati in republikanei
so se v kongresu dogovorili, da bodo iz proračuna preselili v gospodarstvo
od 80 do 100 milijonov dolarjev, vendar se niso mogli dogovoriti kako.
Zato so se zadeve vlekle; septembrski napad pa jih je pospešil. Sam teroristični
napad je sicer močno prizadel ameriško gospodarstvo, močno je oškodoval
New York, zaradi njega se je zmanjšal letalski promet in manj je bilo
turističnega dohodka. Toda že oktobra je začelo gospodarstvo oživljati
in vse od takrat napreduje tako, da je njegova splošna letna rast dosegla
skoraj poldrugi odstotek.
Analitiki New York Timesa so zapisali, da se je gospodarsko oživljanje
začelo, še preden se je država odločila za velika vojaška naročila in
preden je začela na veliko zapravljati denar tudi za okrepitev domače
varnosti. Tudi temu je kongres namenil kar precej denarja. Državna naročila
in nakupi so bili že brez tistega, kar se je zgodilo po 11. septembru,
zelo pomembni v prvem obdobju oživljanja gospodarstva. Ni šlo le za večje
državne stroške za zdravstveno zavarovanje, temveč tudi za naročila lokalnih
oblasti, ki so gradile nove ceste, šole in še kaj drugega ter s tem zapravljale
denar iz prejšnjih let, ki so ga dobile z nepričakovano visokimi davčnimi
dohodki.
Povabilo k zapravljanju
Precej so na oživljanje gospodarstva vplivali tudi osebni nakupi. Po septembrskih
napadih so vodilni ameriški politiki, od predsednika Georgea W. Busha
do newyorškega župana Rudolpha Giulianija, začeli prepričevati Američane,
da bodo svoji državi najbolj pomagali, če se bodo vedli tako kot prej,
če bodo torej še naprej zapravljali, hodili v restavracije, v kino in
gledališče, na športna tekmovanja in v trgovine. Očitno so jim ljudje
prisluhnili in osebna poraba se ni zmanjšala, kot so se bali ekonomisti.
Ker so se plače ponekod znižale in ker se je marsikje povečala tudi nezaposlenost,
so ljudje očitno segli po svojih prihrankih ali pa se dodatno zadolžili,
saj so se znižale tudi obrestne mere.
Vse to ni le vplivalo na gospodarstvo po 11. septembru, temveč ga je tudi
spodbudilo, da se je začelo otresati recesije. Ekonomisti zdaj napovedujejo,
da se bo državna poraba nadaljevala, zlasti vojaška, da pa se bo zmanjšala
lokalna, kajti lokalne skupnosti bodo porabile prihranke. Morda bo upadla
tudi osebna poraba. Toda sedanje razmere naj bi po njihovem prepričanju
le omogočile podjetjem, da se bodo odločila za nove naložbe in tako ohranila
gospodarsko rast ter v naslednjem obdobju pravzaprav postala gonilo nadaljnjega
gospodarskega okrevanja.
MAROJE MIHOVILOVIČ ; DNEVNIK ; 26.3.2002
|