|
Kaj sploh je rock: telesna sprostitev, umiritev napetosti, način
uveljavljanja ...?
Besedi rock in rock'n roll sta v širšem poinenu soopomenki in pomenita
glasbo za zabavo, za izpovedovanje čustev, glasbo, ki te "odšteka",
kjer padajo tabuji in moralne nor me ob paroli seks, droge in rock'n roll.
Ob besedi rocker se nam pred očmi pokažejo grobi, možati, trdi in agresivni
fantje, ki v svojih pesmih izražajo upor, agresijo in jezo, hkrati pa
skušajo živeti po načelih popolnega ugodja. Všeč so jim denar, slava,
ženske kot porabniško blago in vse, kar ugaja človeškim čutom. Rock'n
roll pa je bila že pred leti hitra, glasna in enostavna triakordna oblika
pesmi kot nalašč za izživljanje najnižjih nagonskih plasti osebnosti.
Veliko rockerjev je živelo in še živi po teh načelih in se prej ali slej
začne soočati z eno ali drugo zasvojenostjo (mamila, spolnost, magijski
in čarovniški kulti, sekte). Vendar je peščica glasbenikov z Bobom Dylanom
na čelu iz rock'n rolla izoblikovala glasbeno in literarno izpovedno obliko,
ki jo najbolje označuje beseda rock. Ljubezenske, politične in socialne
teme so predstavljene z izjemno izpovedno in umetniško močjo. Spomnimo
se samo pesmi Blowing in the wind, Let it be, Od višine se zvrti, Še je
čas, Philadelphia, Julija, Čas ljubezni ... V teh pesmih je ritem ponavadi
počasnejši in s tem lahko pesem globlje prodre v človekovo čustveno in
duhovno sfero. Navadno je to izjemno ztitje melodije, ritma in aranžmaja,
predvsem pa močno izžareva izvajalčeva osebnost. Taka glasba človeka duhovno
in čustveno nahrani.
Kako pesem vpliva na občutja?
Mladi, ki so v glasbenih delavnicah opisovali občutke ob poslušanju glasbe,
so ob nekaterih prej omenjenih pesmih zapisali: lepota, pomiritev, razmišljanje,
izpoved, sreča, hrepenenje, zanos in pogum, počitek možganov, nora volja
do življenja, odsotnost sovraštva, v prostoru je nekaj dobrega, čutim
ljubezen ... Ko pa so isti mladi poslušali A. Cooperja, Irona Maidna,
King Diamona, Offspringe, so zapisali: ventil sproščanja agresije, energija,
norost, divjost, kruta glasba, temina, zamorjenost, pritisk v glavi, nevrotičnost,
vzbujanje maščevalnosti, nekaj zlobnega je v prostoru, kje je kdo, da
bi ga udaril; vrgel bi stol skozi okno, rad imeti smrt?! ... Opisani izvajalci
se razlikujejo tako v vrednosti orientacije v svoji pesmi kot tudi v občutjih,
ki jih porajajo.
Kakšna so merila za razločevanje?
Najpomembnejši so občutki. Glasba, ki vzbuja strah, napetost, utesnjenost
..., ni dobra. Pred kratkim mi je med pogovorom bister srednješolec ki
je imel čustvene težave, zaupal, da ga "agresivni" rock na zunaj
sicer sprosti, vendar v notranjosti ni sposoben koncentracije, postaja
vse bolj napet, zgublja voljo do življenja. Svetoval sem mu, naj se opogumi
in posluša še kaj drugega. Drugi primer je dvanajstletnik, ki se je v
pogovoru z menoj naenkrat zakrknil, ko je pogledal sliko A. Cooperja na
steni v njegovi sobi (Cooper je bil njegov veliki idol). Pogovora nisem
mogel nadaljevati, dokler nisem poiskal primernejšega prostora.
Kaj pripomore k temu, da glasba tako vpliva na človeka?
Dognanja, do katerih so prišli raziskovalci o vplivu glasbe na človeka,
so osupljiva. Glasba lahko pospeši bitje srca, poveča se srčni utrip,
poviša se raven adrenalina, drastično pade insulin. V kombinaciji melodije,
ritma, utripajočih luči, ecstasyja in množice Ijudi lahko oslabi nadzor
volje, človek izgubi individualnost (prepustitev izvajalcu in množici),
izbruhne histeričen smeh in kričanje, začne s sebe trgati obleko in mokriti;
lahko se pretirano nagonsko agresivno ali seksualno odziva, ima halucinacije,
motenje miselnih funkcij in čustvovanja. Pod vplivom stroboskopske svetlobe
in mamil je že večkrat prišlo do izbruhov psihoz, duševnih bolezni, lahko
se pojavijo epileptični napadi. Učinki množičnega bombardiranja čutov
pri raznih rave partijih še niso dovolj raziskani, vendar je pod vplivom
ecstasyja že prišlo do smrtnih primerov.
Kaj pa subliminalna sporočila?
V poslušalca proniknejo pod pragom zavesti. Sporočilo se tako izogne poslušalčevi
zavestni kontroli in pride v podzavest, ki je popolnoma nezavarovana pred
takimi vplivi. Človekov um in volja na to nista opozorjena, zato podzavest
nenadzirano sprejme sporočilo, ga "prebere", znova sestavi in
ga s pomočjo spomina lahko nekoč prenese v zavest. Sporočila delujejo
na prvinske vzgibe v človeku, kot so nagon po življenju in smrti, nagon
po ohranjevanju in rušenju, ljubezenska strast, sovraštvo ... Snovalci
subliminalnih sporočil vedo, kakšno revolucijo naj sprožijo v podzavesti
človeka iii kako naj jo usmerjajo. Domnevajo, da subliminalna sporočila
vplivajo na nagone, čustva, spomin na sanje, na besedno obnašanje in na
tudi že zasidrane in osvojene vrednote. Obstajajo podjetja, ki se ukvarjajo
s snemanjem subliminalnih sporočll, obstajajo tudi podjetja, ki jih odkrivajo.
Tehnike snemanja so različne.
Katera skupina mladih posluša to glasbo?
Trdo glasbo navadno poslušajo tisti, ki so se navajeni agresivno izražati
že od doma ali imajo bolj agresiven, koleričen temperament. Navadno se
vedejo samozavestno, a to je velikokrat le videz. Gre za mlade, ki imajo
slabše razvite čustvene sposobnosti: prepoznavanje lastnih in tujih čustev,
pravilno obvladovanje svojih čustev in impulzov, uravnavanje medsebojnih
odnosov. Še več mladih, ki poslušajo to ali podobno glasbo, pa občuti
veliko bivanjsko praznino in iščejo smisel na napačen način. Vedno pa
je zraven želja po istovetenju z idoli, ki poosebIjajo moč, sposobnost
odpora in upora in seveda iz tega izhajajoče sovražnost do vsega, kar
je drugačno. Med rešitvami problemov, ki jih ti idoli izražajo v pesmih,
je tudi smrt (Ozzy Osbourne, Suicid solution in drugi so se morali zagovarjati
na sodišču, ker so poslušalci naredili samomor).
Navdušenje nad smrtjo je značilno za satanizem ...
Že vsaj pred dvajsetimi leti je obstajalo vsaj ducat dokazov, kako so
se velike rock zvezde svobodno in hote posvetile Satanu v različnih sektah
in v prvi satanski cerkvi. A. Cooper, katerega je nadgradil satanist Marylin
Manson, ki naj bi v teh dneh gostoval v Sloveniji, javno izjavlja, da
mu je Satan v eni izmed spiritističnih seans obljubil oblast v tockovski
glasbi in slavo, kot edino protiuslugo je zahteval, da mu služi. Glen
Benton, vodja skupine Deicide, ki piše parodije na evangelije, je izjavil,
da besedlla piše na podlagi svojih doživetij in duhovnega odnosa s svojim
gospodom, ki ni Bog, ampak popolni učitelj zla, Satan. V eni izmed svojih
pesmi izreka željo, da bi ubil Kristusa med njegovim drugim prihodom na
zemljo. "To, da ga ubijem, bo potrebno za prihod Satana za vso večnost
..." je izjavil. "Živim po pravilih satanizma, kjCr je treba
opravljati žrtve, smrtne rituale. Imam pristen odnos s Satanom. Častim
ga in v zameno mi on služi ..."
Ali ni satanizem v glasbi le spretna marketinška poteza?
Morda pri nekaterih skupinah. Nevarno se je igrati s tem ognjem. Francoski
duhovnik Benoit Domergue je pred nekaj leti v doktorski disertaciji o
tej temi naštel več kot 600 glasbenih skupin, ki se izrecno sklicujejo
na satanizem; vsaka je posnela vsaj dva ali več albumov, kar pomeni več
kot petnajst tisoč pesmi, v katerih se izmenjujejo satanistične, protikrščanske,
sovražne, bogoskrunske vsebine proti Bogu in še zlasti proti katoliški
Cerkvi. Večino teh plošč ponujajo tudi na slovenskih glasbenih policah.
V slovenskih vrstah glasbenikov bi lahko omenili Pomarančo, Laibach, Strelnikoff,
nekdanje Pridigarje, Pleromo in še koga.
Toda če poslušaš rock, še ne postaneš obseden ...
Seveda ne. Prej sem naštel, kakšni mladi poslušajo težki rock. Primer:
število skrunitev pokopališč pri nas in po svetu stalno narašča. Navadno
povzročitelji priznajo, da poslušajo to glasbo in da pripadajo kakšni
satanistični sekti. Zanimivo bi bilo raziskati zvrsti glasbe, ki jo poslušajo
mladi samomorilci. Razdiralen vpliv, ki je psihološki, moralen in duhoven,
se namreč razrašča počasi in potuhnjeno, jemije čioveku moč za pozitivne
odločitve in dejanje, slabi mu osebnostno odpornost. Z leti pride do točke,
ko človek lahko začne popolnoma živeti po pravilu A. Crowleyja: "Delaj,
kar te je volja! " In ga vzame za svoje življen jsko vodilo (Manson,
Osbourne, Cooper in množica drugih).
Torej so mladi žrtve?
Da, večina izmed njih! Ne vedo, da je to glasba, ki resnično služi Satanu,
pogosto tudi ne, kdo sploh je Satan in kakšno moč ima. Čutljo, da glasba
služi črnim, mračnim, mrtvaškim silam, vendar jih zavedeta dramatičnost
in skrivnostnost srhljivega in nevarnega. S strani oblasti ni nikakršnih
omejitev, ni varnostnih ukrepov. V tujini morajo določena glasbena dela
imeti nalepke, ki opozarjajo na grobosti in subliminalna sporočila. Pri
nas lahko vsak dela vse in to prodaja. Mladi pa grabijo, kar jih na zunaj
sprošča, kar jim na videz daje moč, veličino in srečo. Manson ima zelo
dober in suveren nastop, dobro obvlada poslušalce, ker subtilno deluje
na osnovne nagonske vzgibe v človeku, ima kakovostno tehniko ... to mlade
navduši. Iz njegovih pesmi pa veje brezup, agresija, zlo, hoče spraviti
dobro s poti (na poti so mu pozitivna čustva, ne sme jih biti!), navdušuje
se nad smrtjo. Organizatorji koncerta v Stožicah - o tem so se razpisali
slovenski mediji pred nastopom - se ne bojijo zaman, da bi razmrcvaril
živali na odru, saj je to že počel ... na nastopih je trgal Sveta pisma,
kliče smrt Kristusu, hkrati pa ga občuduje, rad bi ga spravil stran, pa
ga ne more. Očitno se boji Kristusove moči - zakaj bi se sicer boril proti
nekomu, ki je šibak, ali ga sploh ni? Je pa Manson, tako kot Cooper, povrhu
še zvit, ošaben, napuhnjen in čustveno vedno bolj moten. Pravi, da to,
kar dela, dela iz svojega veselja. Tisti, ki ga poznajo, ga opisujejo
kot bistrega človeka, ki dela vse s preudarkom in popolnoma načrtno.
Koliko nas mora ta pojav skrbeti?
Trdim, da se pravih razsežnosti niti ne zavedamo. Dejstvo je, da se satanizem
širi, tudi prek glasbe, razlog pa je tudi v verski nevednosti, vrednostni
zmedi, v razraščanju pretirano liberalnega razmišljanja, v obupni želji
po kakršnikoli duhovnosti ... Kot sem že rekel, so ob poslušanju rock
glasbe pomembni občutki, ki ostanejo v človeku, ko glasba utihne. Pomemben
je tudi pogovor. Če opazimo, da ob poslušanju določene glasbe oziroma
skupine nekdo postaja vedno bolj agresiven, zaprt vase, uporen, zagrenjen,
težak v odnosih ... mu povejmo svoja opažanja, opozorimo ga na to; da
se bo laže zavedel teh sprememb.
Ali je rock lahko krščanski?
Rock je lahko način, kako izpoveš vero. Torej tudi v Kristusa. Mnoge pesmi
Aleksandra Mežka so odličen primer krščanskega rocka. Dejstvo je, da krščanski
rock je in da se širi. Taka pesem mora človeka zgrabiti od znotraj, ne
samo na površini. Vendar kot je dejal francoski duhovnik, raziskovalec
rock glasbe: krščanska vsebina še ne pomeni, da je pesem tudi glasbeno
dobra. Opozoril je na dvoje: ni mogoče, da bi krščanski rock lahko prodrl
v "show business", ne da bi napravil stvari, zaradi katerih
bi izgubil svo jo dušo; po drugi strani pa je poudaril, da postane krščanski
hard rock enako nasilen kot posvetni. Potrebno je ujemanje med prenašalcem
in sporočilom - kričanje in navdušenje za smrt v death metalu zagotovo
ne more oznanjati Vstalega Kristusa.
KSENJA HOČEVAR ; DRUŽINA ; 2. september 2001
|