SOS ZA SEX

V filmih. reklamah in medijih nas nenehno bombardirajov s predstavo o popolnem seksu: vsak dan orgazem, vsakič kaj novega.
V resničnem življenju pa gre vedno po enem in istem kopitu in veliko parov se sprašuje, koliko spolnosti je pravzaprav potrebno za pravo ljubezen in kako je mogoče ohraniti začetno strast.
Odgovor ]e treba poiskati v lastm zakonski postelji.

Dandanašnji se spolnosti ni mogoče izogniti niti na poti k nedeljski maši: vsepovsodje mogoče videti žgečkljive podobe, na velikih reklamnih panojih pa z mamljivim oprsjem in mvoumnimi besedami skušajo prodati celo izolacijski material. Ljudje se odkrito pogovarjajo o vseh mogočih položajih, kondomih vseh vrst in barv, homoseksualci javno priznavajo, da ljubijo isti spol in povedo tudi, zakaj, pred mladinskimi oddajami predvajajo talk showe, v katerih je glava tema spet sex. Računalniški zagreteži neznancem na drugi strani modema govorijo vroče besede in obiskujejo strani z vsebino rezervirano za odrasle. Tabujev tako rekoč ni več in ljudje se zgražajo nad tistimi, ki se še drznejo zgražativ.

Instantna erotika ubija strast
V resničnem spolnem življenju resničnih ljudi pa je drugače. Medtem ko je javna spolnost čedalje bolj bizarna, se tam, kjer se sračata prava ljubezen in spolnost, ta krči in hladi hitreje kot pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. Ljudi prej mine poželenje do partnerja, kot jih je menda pred nekaj desetletji, in najlepša stvar na svetu je omejena zgolj na potešitev.
Seksologom, psihologom in zdravnikom čedalje več partnerjev skrušeno priznava, da imajo spolne odnose redko ali pa sploh ne. In to ne velja za starejše ljudi, temveč predvsem za pare, ki so na vrhuncu spolne moči. Medtem ko so se v sedemdesetih letih zaradi zmanjšane želje po spolnosti pritoževali le štirje odstotki moških, je danes takih kar 16 odstotkov. Pri ženskah se je delež tistih ki jih spolnost ne zanima preveč povečal še bolj dramatično: z 8 na celih 58 odstotkov. Je instantnaerotika ubila zasebno strast? Ko smo začeli odkrito in brez zadržkov govoriti o spolnosti, je s tem izginil velik del njenega čara, čutnost smo zbanalizirali in usvarili javno podobo, ki je v resničnem življenju ne bi mogel nihče uresničiti. Nihče ne more biti vedno pripravljen na spolni odnos, se počutiti seksi in čutiti sle. Javni seks je zajamčeno brez celulita in brez napak, vsak gib ljubimce ponese v ekstazo in vsak odnos se konča s hkratnim orgazmom. Kakšna pravljica!
A veliko ljudi je zato prepričanih, da je z njihovim spolnim življenjem nekaj narobe, ker pač ne ustreza merilom v filmih in medijih. Sex tako dobiva status vrhunskega športa, v katerem nekaj pomenijo le rezultati. S tem se čedalje bolj odmika od resničnosti. Lažna je tudi draž samskega življenja in avantur. Seksologi pravijo da 90 % spolnega življenja poteka med zakonskimi pari in v trdnih zakonskih zvezah, medtem ko prispevek samcev ne presega desetine. Mit o živahnih samcih in samicah je torej laž!

Strast z omejenim rokom trajanja
Kot kažejo raziskave, naj bi ljudje v povprečju imeli spolne odnose dvakrat na teden, o čemer pa seksologi dvomijo. Ljudje naj ne bi upali priznati, da so se njihove zakonske postelje že davno ohladile. Če bi verjeli filmom in medijem, bi morali seksati nenehno in povsod, in kdor si tega ne želi vsak trenutek dneva, verjetno ni zdrav. Nekateri so zato začeli dvomiti o lastnem spolnem zdravju. Dolgoletni pari, ki poznajo vse partnerjeve napake in so ga slišali rigati, spuščati vetrove in ga videli lulati, se sprašujejo. kako naj odstranijo rjo s svojega spolnega življenja, ki se je nabrala zaradi zaupnosti, rutine in udobnosti.
Za začetek, svetujejo seksologi in psihologi, bi se možje lahko bolje pozanimali o željah in potrebah svojih partneric, saj je njihovo znanje tako pomanjkljivo kot v času njihovih dedkov. Moškii naj bi bili slabo poučeni o tem, kako vzburiti žensko in celo lastno ženo. Tudi v prelomnem letu 2000 le redki pari govorijo o svojih seksualnih potrebah. Moški raje še naprej sanjario, ženske pa zaigrajo strast. Po ocenah strokovnjakov naj bi kar tretjina žensk hlinila orgazem, včasih to počnejo več let. O seksu je še vedno kočljivo govoriti brez zadržkov. Strast ima omejen rok trajanja, kar je zakon narave, in ni odvisna od starosti ali trajanja zveze. Vendar se umiritev strasti ne bi smela sprevreči v obup in malodušje. Podobno kot si vsakdanji jedilnik radi popestrimo z večerjo v restavraciji ali kozarcem dobrega vina, bi morali za spremembo programa poskrbeti tudi v zakonski postelji. Svež veter lahko prineseta humor in hudomušnost - zakaj ne bi partnerju za rojstni dan podarili tangic ali spodnjih hlačk, ki jih je mogoče pojesti?
Številne pare bega tudi vprašanje, koliko seksa potrebujemo in kakšen naj bo. Na začetku zveze imajo zaljubljenci spolne odnose štirikrat ali petkrat na teden, že po petih letih pa njihovo poželenje ugasne za polovico. Ni splošnega odgovora, koliko in kako, saj zdravo spolno življenje vsakemu človeku pomeni nekaj drugega. Za nekoga so to predvsem zaupnost, bližina in občutek, da je ljubljen, za drugega ekstaza, za tretjega pohotnost, za nekatere pa enkrat to, drugič ono. So ljudje, ki se jim spolni odnosi enkrat ria teden zdijo veliko premalo, drugi pa svojo slo potešijo, če jih imajo enkrat mesečno, pravijo strokovnjaki.

Izpolnjena spolnost je jedro uspešne zakonske zveze.
Spolnih odnosov potrebujemo toliko, kot si jih želimo. Ob tem bi si naše stare mame verjetno globoko oddahnile, saj so velikokrat pač zaprle oči in stisnile zobe, da je bilo čim hitreje mimo. Danes pa si ženske partnerju upajo reči, da nočejo seksa. Po drugi strani to pomeni, da morajo tudi same biti pripravljene požreti zavrnitev, ko dajo pobudo. Spolni odnosi naj bodo torej takrat, ko si jih želita oba. To pa ni tako preprosto, saj je treba uskladiti službo, otroke in druge obveznosti, poleg tega pa sodobnega človeka pri spolnosti zavira tudi stres. Seks počasi postaja umetnost. Nekateri zakonski terapevti celo ugotavljajo, da moški ženskam tako rekoč vsilijo vlogo osebe, ki vedno reče ne, in s tem prikrijejo, da se v spalnici pravzaprav dolgočasijo, hkrati pa ustvarijo videz, da si žene še želijo. Ženske svojo vlogo sprejmejo, saj zaradi nadležnega moža dobijo občutek, da so kljub vsemu še vedno vredne poželenja. In čedalje več se jih nauči, kako zadovoljiti samo sebe. Samozadovoljevanje, ugotavljajo strokovnjaki, je v trdnih zvezah čedalje pogostejše. Je namreč precej varnejše in preprostejše kot avanture in z njim se ne prenašajo spolne bolezni.
To vsekakor ni rešitev in ljudje kljub vsemu niso zadovoljni s svojim spolnim življenjem. Čutiti hočejo strast in užiti življenjski eliksir, ki osvobodi dušo in dva združi v eno. Izpolnjena spolnost pomeni samo jedro dobre zakonske zveze, pravijo psihologi. A kako jo doseči, če so potrebe partnerjev različne in če eden od njiju nima domišljije in poguma. da bi preskusil kaj novega ali vsaj prisluhnil partnerjevim željam? Kako partnerju sploh zaupati svoja hotenja, katere besede uporabiti pri tem? In ali si ne bo potem mislil, da živi z izprijeno osebo, s katero noče imeti več opravka?
Sveže domislice poživljajo spolno življenje. Pogovor o posteljnih željah in potrebah pa ni dovolj, če zakon ni zdrav tudi drugače. Partnerja se morata o težavah pogovarjati in jih ne smeta pomesti pod preprogo, češ saj bo minilo. Lažna skladnost je strup za erotiko. Partnerju se je treba znati prepustiti, kar pa danes, ko se od ljudi v poklicnem življenju zahteva odločnost, trdnost in samozavest, ni tako lahko. Takšne težave ima tudi veliko žensk. Ljubezen ni samo božanje, nežnost in šepet, treba je znati pokazati tudi agresivnost, grobost in divjost. Igra naj se ne začne vedno šele v postelji in ob ugasnjeni luči, in ne šele, ko je postorjeno vse drugo. To lahko počaka.
Kot ugotavljajo psihologi, so ženske v spolnosti še vedno žrtve neenakopravne vloge v javnem življenju. Ženska na domači fronti kljub večji emancipaciji ni v prvih bojnih vrstah. Opravi večino gospodinjskega dela, ostane doma na porodniškem dopustu in se kasneje več ukvarja z otroki, medtem ko moški sodelavci delajo kariero, napredujejo in kljub enaki izobrazbi zaslužijo bistveno več. Za te krivice se žena doma maščuje svojemu možu, in sicer tako, da postane hladna.
Pa je pravzaprav tako preprosto. Ne čakajmo na čarobni trenutek, ki ga tako ali tako ne bo. V filmih ga z ognjem v kaminu in svečami pričarajo pomožni delavci v kombinezonih. Če s partner jem težko najdeta čas drug za drugega, se dogovorita za zmenek tako kot takrat, ko sta se šele spoznavala.
Denimo danes ob desetih v zakonski spalnici. Ti prineseš sveče, jaz pa vino.

 

 

 

MLADI SO NEPISMENI V SPOLNOSTI

Čeprav se mladi moški hvalijo s potenco in izkušnjami, v resnici ne vedo dosti o seksu in Ijubezni. Strokovnjakom, s katerimi se po novem lahko pogovarjajo po elektronski pošti, postavljajo vprašanja, kaj natančno morajo narediti, če hočejo spati s svojim dekletom, in kako se lahko prepričajo, ali delajo vse prav.

Spolnost je v družini očitno še vedno tabu. Nekatere raziskave kažejo, da se polovica mladih o spolnosti ne more pogovarjati s svojimi starši. Podobno se le dobra polovica staršev čuti pristojna, da otrokom razložijo, kaj sta spolnost in kontracepcija.
Petina fantov in dobra desetina deklet se s temi vprašanji ne moreta obrniti na nikogar, niti na prijatelje.
Fantje težje kot dekleta priznajo, da ne vedo vsega, in celo moški, stari od 18 do 27 let, imajo velike luknje v znanju o spolnosti. Veliko jih denimo po elektronski pošti sprašuje strokovnjake, ali ženska lahko zanosi, ko ima menstruacijo.
Tudi spolna vzgoja v šoli bi se pravzaprav morala imenovati drugače; v najboljšem pri meru otroci nekaj izvedo o oploditvi in razvoju embrija, o Ijubezni, spolnosti in kontracepciji pa nič. A navsezadnje tudi učiteljev na fakulteti ne podučijo, kako naj učencem predstavijo to temo. To je velika škoda, saj bi številnim mladoletnicam lahko prihranili bridko izkušnjo z nezaželeno nosečnostjo in splavom

 

 

MAG; 9.8.2000; SOS sa seks ; A.R.