|
SOS
ZA SEX
V filmih. reklamah in medijih nas nenehno bombardirajov
s predstavo o popolnem seksu: vsak dan orgazem, vsakič kaj novega.
V resničnem življenju pa gre vedno po enem in istem kopitu in veliko parov
se sprašuje, koliko spolnosti je pravzaprav potrebno za pravo ljubezen
in kako je mogoče ohraniti začetno strast.
Odgovor ]e treba poiskati v lastm zakonski postelji.
Dandanašnji se spolnosti ni mogoče izogniti niti na poti k nedeljski
maši: vsepovsodje mogoče videti žgečkljive podobe, na velikih reklamnih
panojih pa z mamljivim oprsjem in mvoumnimi besedami skušajo prodati celo
izolacijski material. Ljudje se odkrito pogovarjajo o vseh mogočih položajih,
kondomih vseh vrst in barv, homoseksualci javno priznavajo, da ljubijo
isti spol in povedo tudi, zakaj, pred mladinskimi oddajami predvajajo
talk showe, v katerih je glava tema spet sex. Računalniški zagreteži neznancem
na drugi strani modema govorijo vroče besede in obiskujejo strani z vsebino
rezervirano za odrasle. Tabujev tako rekoč ni več in ljudje se zgražajo
nad tistimi, ki se še drznejo zgražativ.
Instantna erotika ubija strast
V resničnem spolnem življenju resničnih ljudi pa je drugače. Medtem
ko je javna spolnost čedalje bolj bizarna, se tam, kjer se sračata prava
ljubezen in spolnost, ta krči in hladi hitreje kot pred dvajsetimi ali
tridesetimi leti. Ljudi prej mine poželenje do partnerja, kot jih je menda
pred nekaj desetletji, in najlepša stvar na svetu je omejena zgolj na
potešitev.
Seksologom, psihologom in zdravnikom čedalje več partnerjev skrušeno priznava,
da imajo spolne odnose redko ali pa sploh ne. In to ne velja za starejše
ljudi, temveč predvsem za pare, ki so na vrhuncu spolne moči. Medtem ko
so se v sedemdesetih letih zaradi zmanjšane želje po spolnosti pritoževali
le štirje odstotki moških, je danes takih kar 16 odstotkov. Pri ženskah
se je delež tistih ki jih spolnost ne zanima preveč povečal še bolj dramatično:
z 8 na celih 58 odstotkov. Je instantnaerotika ubila zasebno strast? Ko
smo začeli odkrito in brez zadržkov govoriti o spolnosti, je s tem izginil
velik del njenega čara, čutnost smo zbanalizirali in usvarili javno podobo,
ki je v resničnem življenju ne bi mogel nihče uresničiti. Nihče ne more
biti vedno pripravljen na spolni odnos, se počutiti seksi in čutiti sle.
Javni seks je zajamčeno brez celulita in brez napak, vsak gib ljubimce
ponese v ekstazo in vsak odnos se konča s hkratnim orgazmom. Kakšna pravljica!
A veliko ljudi je zato prepričanih, da je z njihovim spolnim življenjem
nekaj narobe, ker pač ne ustreza merilom v filmih in medijih. Sex tako
dobiva status vrhunskega športa, v katerem nekaj pomenijo le rezultati.
S tem se čedalje bolj odmika od resničnosti. Lažna je tudi draž samskega
življenja in avantur. Seksologi pravijo da 90 % spolnega življenja poteka
med zakonskimi pari in v trdnih zakonskih zvezah, medtem ko prispevek
samcev ne presega desetine. Mit o živahnih samcih in samicah je torej
laž!
Strast z omejenim rokom trajanja
Kot kažejo raziskave, naj bi ljudje v povprečju imeli spolne odnose dvakrat
na teden, o čemer pa seksologi dvomijo. Ljudje naj ne bi upali priznati,
da so se njihove zakonske postelje že davno ohladile. Če bi verjeli filmom
in medijem, bi morali seksati nenehno in povsod, in kdor si tega ne želi
vsak trenutek dneva, verjetno ni zdrav. Nekateri so zato začeli dvomiti
o lastnem spolnem zdravju. Dolgoletni pari, ki poznajo vse partnerjeve
napake in so ga slišali rigati, spuščati vetrove in ga videli lulati,
se sprašujejo. kako naj odstranijo rjo s svojega spolnega življenja, ki
se je nabrala zaradi zaupnosti, rutine in udobnosti.
Za začetek, svetujejo seksologi in psihologi, bi se možje lahko bolje
pozanimali o željah in potrebah svojih partneric, saj je njihovo znanje
tako pomanjkljivo kot v času njihovih dedkov. Moškii naj bi bili slabo
poučeni o tem, kako vzburiti žensko in celo lastno ženo. Tudi v prelomnem
letu 2000 le redki pari govorijo o svojih seksualnih potrebah. Moški raje
še naprej sanjario, ženske pa zaigrajo strast. Po ocenah strokovnjakov
naj bi kar tretjina žensk hlinila orgazem, včasih to počnejo več let.
O seksu je še vedno kočljivo govoriti brez zadržkov. Strast ima omejen
rok trajanja, kar je zakon narave, in ni odvisna od starosti ali trajanja
zveze. Vendar se umiritev strasti ne bi smela sprevreči v obup in malodušje.
Podobno kot si vsakdanji jedilnik radi popestrimo z večerjo v restavraciji
ali kozarcem dobrega vina, bi morali za spremembo programa poskrbeti tudi
v zakonski postelji. Svež veter lahko prineseta humor in hudomušnost -
zakaj ne bi partnerju za rojstni dan podarili tangic ali spodnjih hlačk,
ki jih je mogoče pojesti?
Številne pare bega tudi vprašanje, koliko seksa potrebujemo in kakšen
naj bo. Na začetku zveze imajo zaljubljenci spolne odnose štirikrat ali
petkrat na teden, že po petih letih pa njihovo poželenje ugasne za polovico.
Ni splošnega odgovora, koliko in kako, saj zdravo spolno življenje vsakemu
človeku pomeni nekaj drugega. Za nekoga so to predvsem zaupnost, bližina
in občutek, da je ljubljen, za drugega ekstaza, za tretjega pohotnost,
za nekatere pa enkrat to, drugič ono. So ljudje, ki se jim spolni odnosi
enkrat ria teden zdijo veliko premalo, drugi pa svojo slo potešijo, če
jih imajo enkrat mesečno, pravijo strokovnjaki.
Izpolnjena spolnost je jedro uspešne zakonske zveze.
Spolnih odnosov potrebujemo toliko, kot si jih želimo. Ob tem bi si naše
stare mame verjetno globoko oddahnile, saj so velikokrat pač zaprle oči
in stisnile zobe, da je bilo čim hitreje mimo. Danes pa si ženske partnerju
upajo reči, da nočejo seksa. Po drugi strani to pomeni, da morajo tudi
same biti pripravljene požreti zavrnitev, ko dajo pobudo. Spolni odnosi
naj bodo torej takrat, ko si jih želita oba. To pa ni tako preprosto,
saj je treba uskladiti službo, otroke in druge obveznosti, poleg tega
pa sodobnega človeka pri spolnosti zavira tudi stres. Seks počasi postaja
umetnost. Nekateri zakonski terapevti celo ugotavljajo, da moški ženskam
tako rekoč vsilijo vlogo osebe, ki vedno reče ne, in s tem prikrijejo,
da se v spalnici pravzaprav dolgočasijo, hkrati pa ustvarijo videz, da
si žene še želijo. Ženske svojo vlogo sprejmejo, saj zaradi nadležnega
moža dobijo občutek, da so kljub vsemu še vedno vredne poželenja. In čedalje
več se jih nauči, kako zadovoljiti samo sebe. Samozadovoljevanje, ugotavljajo
strokovnjaki, je v trdnih zvezah čedalje pogostejše. Je namreč precej
varnejše in preprostejše kot avanture in z njim se ne prenašajo spolne
bolezni.
To vsekakor ni rešitev in ljudje kljub vsemu niso zadovoljni s svojim
spolnim življenjem. Čutiti hočejo strast in užiti življenjski eliksir,
ki osvobodi dušo in dva združi v eno. Izpolnjena spolnost pomeni samo
jedro dobre zakonske zveze, pravijo psihologi. A kako jo doseči, če so
potrebe partnerjev različne in če eden od njiju nima domišljije in poguma.
da bi preskusil kaj novega ali vsaj prisluhnil partnerjevim željam? Kako
partnerju sploh zaupati svoja hotenja, katere besede uporabiti pri tem?
In ali si ne bo potem mislil, da živi z izprijeno osebo, s katero noče
imeti več opravka?
Sveže domislice poživljajo spolno življenje. Pogovor o posteljnih željah
in potrebah pa ni dovolj, če zakon ni zdrav tudi drugače. Partnerja se
morata o težavah pogovarjati in jih ne smeta pomesti pod preprogo, češ
saj bo minilo. Lažna skladnost je strup za erotiko. Partnerju se je treba
znati prepustiti, kar pa danes, ko se od ljudi v poklicnem življenju zahteva
odločnost, trdnost in samozavest, ni tako lahko. Takšne težave ima tudi
veliko žensk. Ljubezen ni samo božanje, nežnost in šepet, treba je znati
pokazati tudi agresivnost, grobost in divjost. Igra naj se ne začne vedno
šele v postelji in ob ugasnjeni luči, in ne šele, ko je postorjeno vse
drugo. To lahko počaka.
Kot ugotavljajo psihologi, so ženske v spolnosti še vedno žrtve neenakopravne
vloge v javnem življenju. Ženska na domači fronti kljub večji emancipaciji
ni v prvih bojnih vrstah. Opravi večino gospodinjskega dela, ostane doma
na porodniškem dopustu in se kasneje več ukvarja z otroki, medtem ko moški
sodelavci delajo kariero, napredujejo in kljub enaki izobrazbi zaslužijo
bistveno več. Za te krivice se žena doma maščuje svojemu možu, in sicer
tako, da postane hladna.
Pa je pravzaprav tako preprosto. Ne čakajmo na čarobni trenutek, ki ga
tako ali tako ne bo. V filmih ga z ognjem v kaminu in svečami pričarajo
pomožni delavci v kombinezonih. Če s partner jem težko najdeta čas drug
za drugega, se dogovorita za zmenek tako kot takrat, ko sta se šele spoznavala.
Denimo danes ob desetih v zakonski spalnici. Ti prineseš sveče, jaz pa
vino.
|