Če zinem; jlh dobim po glavi
- Zakaj pravzaprav zadržanost?
"Kadar kaj zinem, jih dobim po glavi. Muzeji me ne marajo. Ljubosumni
so. Bil sem tudi že obsojen za ,veliko tatvino'. Gorenjski muzej je od
mene kljub vsemu že sprejel kar nekaj dragocenih najdb. Menda sem nor,
ker jih podarjam ali odstopam za drobiž. Če bi jih prodajal na črnetn
trgu, še najraje tujim zbirateljem, kot to počno mnogi muzejski ljudje,
bi bil menda že bogat. V nekaterih muzejih kradejo kot srake. Če bi tudi
sam ravnal tako, bi vsekakor imel mir in bil bi varen!
Kot mnogo svojih odkritij sem v muzej zanesel tudi star keltski novec,
nož, kamnnito sekiro in še nekaj drobnarij. Niso jih zanimale. No, najdbe
z gomilnega grobišča pri Tupaličah so vendarle ocenili. Za muzejske strokovnjake
so bile vredne 8200 tolarjev.
Pa so k meni vdrli policisti in mi vse zaplenili. Ko sem zahteval stvari
nazaj, so bili menda užaljeni. Ovadili so me za skrunitev kulturnega spomenika.
In za veliko tatvino. Veliko tatvino stvari, ki so jih v prirodoslovnem
muzeju ocenili na sto mark. Policiste bi še razumel, ko so oblast in jim
gre v nos, da zahtevam nazaj, kar so mi zasegli. Naivnim, senzacij lačnim
časopisom so vrgli kost, vest o ,kraji arheoloških predmetov neprecenljive
vrednosti'. Razumem tudi prizadete muzealce, poklicne arheologe, ki denimo
v prazgodovinskih naselbinah nad Iško in pri Logatcu desetletja niso odkrili
nič podobnega, kot je uspelo meni. Tako nihče ni vedel, da so v jami pod
Mokrcom z naravnim skrivnim vhodom, v kateri so se med narodnoosvobodilnim
bojem skrivali tudi Bbris Kidrič in drugi voditelji odpora, 3000 let stari
predmeti, dokler jih nisem našel jaz.
Ne razumem pa sodnika, ki mi je pribil pol leta aresta pogojno za dve
leti."
Našel sem Metulum
- Recimo, da užaljene policijske veličine razumemo tudi mi. Da pa
bi bili muzejski ljudje ljubosumni zaradi odkritij, ki jih ocenijo na
sto mark?!
"Oh, saj sem odkril že veliko več. Pred leti sem kupil sto let staro
zgodovinsko knjigo Josipa Grudna. V njej me je spodbodel navedek Franceta
Prešerna:
,OČetov naših imenitna dela,
kar jih nekdanjih časov zgodba hrani,
kako Metulum se Augusta brani . ..'
No, tu je Prešeren zgodovinska dejstva malce podredil pesniški svobodi.
Japode in njihovo mesto Metulum je v resnici podjarmil Oktavijan. Ko sem
šel po vseh znanih zgodovinskih sledeh odkrivat to mesto, sem spet imel
vrsto težav. Po kolenih sem preplazil
Notranjsko od Krima do Kolpe, od Vrhnike do Ilirske Bistrice, Babnega
polja, Starega kota... Preučeval sem knjige Schonlebna, Baucerja, Jesenka,
Mala, Berlota, Grafenauerja, Linharta. Sledil sem njihovim opazkam antičnih
zgodovinarjev Apijana, Strabona, Plinija, Livija in našel legendarni Metulum.
Šele potem sem opazil, da leži prav tam, kamor ga je umestil že Anton
Tomaž Linhart v knjigi Poskus zgodovine Kranjske leta 1788.
Najprej sem odkril lokaciji mesta Terpon in rimljanske utrdbe Magnus Vicus,
šele potem Metuluma. Stoji nad naseljem Žimarce, na hribu, ki se danes
imenuje Planina."
- In kaj na to poreče uradna znanost?
"Dobesedno tole: ,V zvezi z vašim zahtevkom po preveritvi vaših
arheoloških odkritij smo s strani Ministrstva za kulturo seznanjeni, da
je že dogovorjen termin za ogled lokacije Metuluma in za preverko drugih
odkritij, in sicer najkasneje junija letos. Upamo, da bomo našli skupni
dogovor, ki bo v obojestransko korist.
Marjetka Cotman, sekretarka komisije, Državni zbor RS.'
Prebral sem vam dokument, uradno obljubo potemtakem - ki pa ni bila izpolnjena.
Nihče me ni obvestil, zakaj ne. Pa mi po vsem vloženem delu menda verjamete,
da sem željno čakal."
Čista energija pod Špikom
- Preverjali pa naj bi vendarle tudi druga vaša odkritja. Katera?
"VČasih kaj odkrijem s sistematičnim dolgoletnim raziskovalnim
delom, včasih pa je to podprto tudi z naključjem.
Angleški pohodnik je med izletom v Gozd-Martuljku na platoju pod Špikom
opazil nenavadne formacije kamnov. Opozoril me je, da ga spominjajo na
sloviti Stonehenge. Seveda sem bil brž na sledi. Pred tremi leti me je
pot popeljala mimo dveh prelepih slapov proti gori Špik. Odkril se mi
je čudovit razgled na plato, obdan s tremi gorami, ki se strmo pno tisoč
metrov nadenj, pod njim pa izvira bister studenec.
Sami simboli, čista, silovita energija. Dobesedno začutiš jo. Plato je
obkrožen s skalami in njegova sredina se pridvigne v osrednji del, očitno
starodavno svetišče. Obdaja ga dvajset kupov zloženega kamenja. Zlaganje
kamnov v kupe naj bi v davnih časih zagotavljalo združevanje človeških
duš, omogočalo navzočnost bogov in pred= stavljalo vezni člen živih z
mrtvimi predniki.
V bližini svetišča zbudi pozornost mogočna osamela skala. Sto metrov više
sem na levi strani odkril veličasten kip malika. Najprej sem menil, da
ga je oblikovala narava, zdaj pa že vem, da so ji pomagale tudi človeške
roke. Torej je več kot očitno megalitsko svetišče, kolikor vem, doslej
edino v Sloveniji."
Druidi v Stonehengeu, kdo pa v svetišču pod Spikom
- Dokazljivo?
"Svetišče je na prekrasnem kraju, kjer narava sama v še tako
neobčutljivem človeku zbuja mistične občutke. To lahko komu rodi dvome,
a prav na takšnih energetsko intenzivnih krajih so v starih časih rastla
svetišča. Od poganov so jih potem uzurpirale vse Cerkve. Pravilna piramida
Špika ter ob njem Frdamana polica in Mala Ponca tvorijo kot izrisan čist
simbol Triglava in svetišče leži med vtšaci kot arena.
In dvajsetmetrski malik, idol, za katerega trdim, da so ga sooblikovale
človeške roke, skriva še druge skrivnosti. Zbiral sem podatke konzervatorija
in jih večkrat preverjal v svetišču. Ob poletnem solsticiju, ko je dan
najdaljši in noč najkrajša, sonce takoj, ko vzide (ob petih in enajst
minut), obsije vrh Špika; idol pa je še ves ovit v temo. Toda spet točno
po astronomsko geofizikalnem času, ob devetih in petintideset minut, ko
se začne poletje, se v trenutku ves okopije v soncu. Po tisočletjih, ko
so postavili idola, še vedno skoraj do sekunde točno."
Arheologija in pogojna kazen
"Vse to so značilnosti megalitskih svetišč sonca. Formacije skal so ob vsej poti do svetišča pod Špikom. Nekatere so očitno obdelane, prevrtane, torej brez vsakršne mistike dokazljiv del naše kulturne zgodovine oziroma svetišča z začetka bakrene dobe, česar so se tako ali drugače zavedali že predniki in so tod okoli nadevali krajem ali kar kamnom imena, kot so Srce, Pod srcem, Rajske livade in podobna. Vsako križpotje je označeno s skalami, nekatere so zavrtane, kar je po angleški zgodovinski literaturi povezano z verovanjem o prehodu duše. Tudi bližnje Špikovo (Rudijevo) okno, ki ga je odkril gorski reševalec Rudi, oziroma igra svetlobe skozenj sta zanimiva. Nad izvirom studenčnice leži gomila ... "
- Tu kaže ponoviti vprašanje, kako se na vaša odkritja odziva znanost,
kako se odzivajo pristojne ustanove?
"Drago Svolšak iz Narodnega muzeja me vsekakor podpira, vsaj
s tem, da mi pove, da sem na pravi poti. Davorin Vuga z ministrstva za
kulturo me prav tako spodbuja, naj delam naprej. A zdaj lahko delam le
s tem, kar opazim na površju. Če le zarinem prst v zemljo, sem, pogojno
kaznovan, že lahko v škripcih."
Kaj zlomek sploh je
(ocr je bl bogi, tko da te podatke najdite drugje; ča pa kdo ve za dober
link naj pove da ga prilepim zraven)
Stonehenge je megalitska prazgodovinska konstrukcija pri angleškem
mestu 5alisbury. Dva venca krožno razporejenih kamnitih in težkih blokov,
zunanji venec je pokrit s ploščami, tvorita nekakšno obliko podkve, sredi
katere je žrtvenik. Mnogi znanstveniki se ubadajo s to skrivnostjo in
skušajo dognati, zakaj in kdo je te večtonske kannne postavil, saj bi
tako delo povzročalo obilo muk celo današnjim gradbincem z modernimi gradbenimi
stzaji. Na njem so keltski svečeniki druidi slavili kult sonca, morda
je bil celo opazovalnica zvezd.
Vseh njegovih namenov in pomenov niso znali razsvetliti niti najbistrejši
duhovi. Lord Byron je na primer v Don Juanu pesnil: "Druidski gaji
so izginili -pa kaj zato, Stonehenge ni -, toda kaj zlotnek sploh "
No, znanost 20. stoletja je odkrila več sto gomil ip drugih ostatlkov;
ki pričajo o tedattji veliki skupnosti in živahnem polnomad- ; skem življenju
tam okoli. Kamne ~ so pritovorili po morju in rekah več kot-300 kilometrov
daleč. N~ate- ' ri tehtajo več kot 26 ton! Več kot sposobni graditelji
torej.
In zakaj tolil~šen trud? (~b poletnem sončnem abratu vzide sonce tik nad
črto, ki teče iz središča. Izkopanine pričajo ttidl ''o pokopnih obredih.
Raču~ nalniki so iz razpo~da kamnov zaina~,i n~ = ~ napravo za opaž~vetrje
neba, gibanja nebesnih teles . ...~ ~g~~tnu turistt~ so kaz~mi pod Špil~om
zbudili aanimanje; K~be p~ fe - ` celo odkr.il poilobn4st s Stonehengotn
in odkriva nove in nove značilnosti: Z zanimanjem boino spremljali, kaj
bo porekla znanost na njego~o, tezo, da gre za najpomembztejše svetišče
davne dobe v tem delu Evrope..
C. B. ; nedeljski dnevnik ; 16.9.2001