|
Team Force aktivnosti Borimo se proti monopolistom in prevladi raznih multinacionalk, v prvi vrsti proti Microsoftu in njegovim plačancem v BSA, še posebej tistim v Sloveniji, ki so se prodali za prgišče dolarjev. Zavzemamo se tudi za boljši svet, kjer ne bo revnih in lačnih, kjer ne bo nasilja in vojn in kjer bomo ljudje skrbeli za okolje, ne pa ga uničevali. Naša največja želja pa je raziskovanje in odkrivanje vesolja. Upamo, da se nam boste v naših humanih naporih pridružili tudi vi.
|
|
|
Nekaj o avtorskih pravicah, svetovni ekonomiji in še čem: Kot nekakšen uvod, naj povemo, da so vsi programi, ki so na voljo v našem katalogu, le kopije originalnih verzij. Ker so programi avtorska dela in so zaščiteni z zakonom o avtorskih pravicah, so ti programi namenjeni le testiranju in ugotavljanju primernosti, tako da se z morebitnim nakupom ne bi preveč ušteli oz. kupili mačka v žaklju. Verjetno pa se vsak strinja tudi s tem, da je treba težaško delo programerjev primerno nagraditi, saj bodo le tako še naprej razvijali stare in ustvarjali nove programe. Nagradimo pa jih lahko samo tako, da kupimo originalno verzijo. Torej je vse v najlepšem redu, najprej izredno poceni dobimo piratske kopije programov, jih preizkusimo in ugotovimo, če so primerni za nas, potem pa mirno gremo v trgovino in kupimo originalno verzijo in vsi so srečni in zadovoljni. Vsaj teoretično naj bi bilo tako. V praksi je vse skupaj malo drugače, pirate preganjajo kot najhujše kriminalce, uporaba piratskih kopij je označena kot hudo kaznivo dejanje, vse skupaj pa naj bi spodžiralo svetovno gospodarstvo, uničevalo cela podjetja, zmanjševalo motivacijo programerjev, skratka, pirati so izredno neprijetna zadeva in trn v peti mnogim. Seveda se lahko vprašamo zakaj, če pa bi sistem preizkušanja deloval prav dobro. Gre se seveda samo za denar, veliko denarja in stari dobri pohlep, saj so originalne verzije programov zelo drage oz. prav nesramno drage, če jih primerjamo z drugimi množičnimi avtorskimi proizvodi, kot so glasbeni CDji, kasete, plošče, knjige, ogledi filmov, koncertov, gledaliških predstav ipd. Dragi pa niso zato, ker bi bili tako zelo dobri in uporabni (spomnimo se neprestanih težav s slabim delovanjem, hrošči, nezdružljivostjo, počasnostjo) ali ker bi imeli tako majhno naklado (naklade programov se merijo od nekaj tisoč pa vse do nekaj deset milijonov), poleg tega pa so prodajne poti že utečene, programske hiše imajo že izgrajeno svoje ime, imidž, odpirajo pa se tudi ogromni trgi v državah nekdanjega komunističnega bloka in dosedaj nerazvitih državah. V vseh ekonomskih šolah po svetu učijo, da se morajo boljši prodajni učinki, cenejši proizvodni stroški, cenejša prodaja in distribucija in s tem višji dobički, pretvoriti v družbene dobrine. To pa pomeni nižje cene, večjo kakovost izdelkov, skrb za okolje, vlaganje v družbene ustanove itd. Skoraj v vseh panogah je tako, samo naveza programskih hiš in izdelovalcev strojne opreme se obnaša drugače. Razumljivo je, da so proizvodi, ki so novost na tržišču, tudi dragi. Temu botrujejo draga začetna proizvodnja, stroški razvoja, majhno število proizvodov, strah pred neuspehom, vendar so osebni računalniki in programska oprema z nami že več kot petnajst let, uporaba računalnika in programov je prisotna doma, v službi, v zabavništvu, v umetnosti, skratka stvar postaja samoumevna, družba se spreminja v informacijsko družbo, cene programov pa so začuda še zmeraj zelo visoke, čeprav bo v prihodnosti informacijski trg skoraj neskončen. Takoj se nam ponudi misel, da so programske hiše izredno prebrisane in predvsem pohlepne, saj so njihovi zaslužki večji kot v katerikoli drugi panogi in so tako veliki, da so že nemoralni in predstavljajo veliko nevarnost za svetovno ekonomijo. Programske hiše so postale dovolj močne, da lahko vplivajo na svetovne ekonomske smernice, kupijo lahko cele vlade manjših držav, vplivajo na javno mnenje, imajo podporo državnih organov, vplivajo lahko na zakonodajo, skratka delajo lahko po svoji volji, nihče pa jim nič ne more. In prav pirati so se jim postavili po robu, saj se navkljub velikemu tveganju in težavam zavzemajo za precej nižje cene programske opreme, za boljšo kvaliteto in uporabnost programov, za zaščito kupcev, za večjo konkurenco med programskimi hišami in zmanjšanje ogromnih zaslužkov le peščice in s tem za boljši in pravičnejši svet, kjer ni le skupina bogatih in velika večina revnih, za svet, kjer za vse veljajo enake demokratične vrednote. Seveda pa kaj takega programskim hišam ne diši preveč in v zadnjem času uprizarjajo pravo gonjo proti piratom, z velikimi finančnimi vložki v medijih ustvarjajo negativno mnenje o piratih, grozijo piratom in celo vsem ostalim državljanom z raznimi sankcijami. Pri tem jim strumno pomagajo državni organi in pod vodstvom nekakšnih plačancev programskih hiš (BSA) preganjajo svoje državljane. Vse skupaj vse manj spominja na demokratično družbo, saj so na eni strani programske hiše z veliko denarja in vsemi pooblastili državnih organov, na drugi strani pa pirati in navadni državljani, ki niti ne smejo izraziti svojega mnenja in uveljaviti svojih zahtev. Ob vsem tem pa vsi pozabljajo, da imajo od piratov vsi samo koristi. Ker so računalniki brez programske opreme povsem brez koristi, jih ne bi noben kupil, če ne bi bilo na voljo poceni piratskih programov. Torej zaradi piratov najprej služijo prodajalci strojne opreme. Ker lahko uporabniki pred nakupom originalne verzije program temeljito preizkusijo, imajo tudi manj težav po nakupu in ne rabijo strokovne pomoči, se pravi, da tu zaslužijo prodajalci programske opreme. Daleč največ koristi in zaslužka pa ima država, ki tudi najbolj preganja pirate. Če ne bi bilo piratov in piratske programske opreme, ne bi ljudje tako množično kupovali računalnikov, ne bi znali uporabljati toliko programov, šolske ustanove bi morale namenjati dosti več denarja za izobraževanje, celotna raven računalniške pismenosti naroda pa bi bila dosti nižja, kar je v informacijski družbi prihodnosti strateškega pomena, torej se lahko le piratom zahvalimo, da naša država v računalništvu še vedno drži korak z najbolj razvitimi in ponekod tudi vodi. Ker so očitno našim državnim organom bolj pri srcu (ali pri žepu) velike firme in njihovi plačanci, kot pa njihovi državljani in razvoj države, ki jo vodijo, je treba bolj dejavno nastopiti in se temu upreti s strani vas samih, s strani državljanov. V časopise in druge medije je treba poslati čimveč člankov, mnenj o prednostih piratstva, o dobrih straneh, vsem je treba o tej problematiki razlagati in ustvarjati dobro mnenje o piratih, finančno in moralno podpreti tiste, ki jih že preganjajo po sodiščih, skratka, treba se je upreti in začeti lobirati proti največjim lobijem, ker bomo drugače ostali brez možnosti razvoja, brez poceni programske opreme, zaslužki in vpliv velikih tujih programskih hiš pa bodo še večji in še bolj nevarni. Stvar je torej zaenkrat popolnoma jasna. Vse dokler bodo programi in igre obravnavani za nekaj več, kot je album glasbenika, knjižno delo pisatelja ali ogled filma in bodo cene še naprej tako nesorazmerno visoke, do takrat bo delovalo in imelo smisel piratstvo in pirati. Upajmo, da bo kmalu drugače. Do takrat pa naročajte
programe in igre pri nas, preizkusite jih, ugotovite, kateri programi
ali igre vam najbolj ustrezajo, potem pa se odločite za nakup originalne
verzije in podprite delo programerjev. Dobri programi in igre si zaslužijo
vso pozornost in nagrado. |