KAKO LAHKO S PREHRANO IZBOLJŠAMO NAČIN ŽIVLJENJA IN ŽIVIMO BOLJ ZDRAVO

Pozejdonovi konji

Pretiravanje z rastlinsko hrano povzroča krnjenje maščobno beljakovinske presnove in prezgodnje staranje - Morska voda lahko izboljša našo verigo prehrane

Na tem planetu ljudje živimo več milijonov let in po predvidevanju smo se večino tega obdobja prehranjevali s surovo rastlinsko hrano. Jedli smo sadje, zelenjavo, semena in druge plodove. O tem nas prepričuje tudi naš odnos do krvavega mesa. Surovo meso nam ne diši, jemo lahko le dodelano, začinjeno in toplotno obdelano, kuhano ali pečeno meso. Po zobovju, ki ni primerno za grizenje žilavega mesa, pa lahko sklepamo, da smo skoraj stoodstotni rastlinojedi ali vegetarijanci.

Toda v resnici se to ne obnese. Strokovnjaki ugotavljajo, da otroci vegetarijancev zaostajajo v rasti in da imajo odrasli skromnejše mišice, bolj zgubano kožo, tanke nohte, slabe lase itd. Ob dejstvu, da mesojedi nimajo teh težav, imajo pa več bolezni, dilema še vedno obstaja.

Nepopolna rastlinska hrana
Vendar naš vegetarijanski izvor velja! Smo vsejedi, vendarle bolj rastlinojedi. Da se vegetarijanstvo ne obnese, je več razlogov: drugačen način življenja, industrijska hrana, izmišljene jedi, razvade, pomehkuženost zakrnela presnova in predvsem biološko revna in rudninsko nepopolna rastlinska hrana.



Slednje je odločilno in je izrazitejše ob dolgotrajnih naporih, ko se z znojem iz telesa bolj izločajo elektroliti z mikroelementi vred. Ob rudninsko nekakovostni hrani, pridelani z umetnimi gnojili, je to še bolj izrazito in tudi zdravju škodljivo.
Demineralizacijo telesa poznajo športniki, zato si pomagajo z umetnimi mineralnimi napitki. Spoznanje o pomembnosti elektrolitov je dragoceno, saj ne zadeva samo športnikov, ampak vsakega izmed nas, le da so posledice pri naprezanjih bolj občutene.
Rastline tudi nekdaj niso bile bogate ~ rudninami_ niti tedaj
ne, ko so rastle na poljih brez umetnih gnojil, zato jih morajo rastlinojedi jesti več, da vsaj za silo ustrežejo zahtevam telesa po rudninah. Vendar s tem elektrolitski problem ni rešen, le bolj omiljen, pri ljudeh pa otežen, ker pretiravanje z rastlinsko hrano povzroča hidratno izoblikovanost telesa, to je krnenje maščobno-beljakovinske presnove in s tem pospešeno pešanje in prezgodnje staranje.
Pretiravanju se težko upiramo. Sadje, zelenjava, žito, semena in drugi plodovi nam prijajo in so edina hrana, ki je v naravni obliki brez odpora lahko uživamo več, kot je potrebujemo. Obogatena
morska voda
Hidratno preobilje je bilo tudi moja težava. Domneval sem, da je to zaradi pomanjkanja rudnin v telesu. S pitjem morske vode je pretirana potreba po hidratni hrani popustila. Z morsko vodo v sebi sem z ininim:~lnimi količinami hi
dratov brez rudninskih izčiopanj zmogel celo najtežje in dolgotrajne napore. Izkušnja je pomembna za sedanjost, ko bogati jedo preveč, siromašnim pa primanjkuje hrane. Iz teh presenetljivih izkušenj sem pov2el tezo: pitje morske vode elektrolitsko bogati telesne tekočine, ker je to prvinska potreba, podedovana od našega morskega izvora. Morje je bilo vsem na Zemlji prva telesna tekočina in vsa celinska bitja so zato od nekdaj marezacijska, kar velja tudi za nas. Pomanjkanje morja v nas nas moti in celo ogroža. Karkcrli rlrugega bi nam manjkalo ali Wi bilo preveč, ne bi bilo takc~ pereče kot prav odsotnost morske vsebine. Premalo gibanja, preveč hrane, slabe razvade, razuzdanost in drugo ne morejo človeštvu toliko škoditi kot nezadostna marezacija ali prekinitev marezacijskega kroga, o katerem sem že pisal. Morje je edini rudninski "fond", v katerem so vsi elementi periodnega slstema, zato je logična trditev, da moramo biti
"živi" periodni sistemi, v katerih ne sme manjkati noben element.
Ta moja trditev je stara že dvajset let. Tedaj sem zapisal, kar še vedno drži:
- vzemite mi morje in ribe, pa ne bo dosti ostalo od moje polnokrvnosti;
- vse tega sveta je del nas, od vsega pa najbolj morje;
- danes je vsa hrana nitrofoskalna, so vse trave, žita, sadje in zelenjava, od tega tudi meso, jajca, mleko in tudi naše telesne tekočine;
- kri je vse bolj nitrofoskalna, brez možnosti, da bi bila podobna mornici;
- kemizirano kmetijstvo je od izumrtja dinozavrov najhujša zemeljska katastrofa.
Slediti tej tezi pomeni začeti pri tleh, pri zemlji, opustiti kemizirano poljedelstvo in preiti na marezacijo polj, da bodo rastle marezirane rastline, od njih marezirani raslinojedi in na koncu žive verige tudi mesojedi in mi, ki se prehranjujemo z vsem tem:
~lor e skl~š~ .`i~obrega
Da je marje obetavna prehranska možnost, dokazujejo raziskovanja, ki so se začela že leta 1909, ko je nemški rriorski zoolog Avgust Piitter na odpravah po Jadranu zaznal značilen vonj filitrirane morske vode in ga pripisoval razgradnji raztopljenih organskih spojin. Na podlagi tega spoznanja je postavil trditev, da so raztopljene organske spojine hrana
morskih organizmov. V naslednjih desetletjih je bila ta trditev zavrnjena, kasneje pa z novimi raziskovanji potrjena.
Morje je neizmeren biokemijski reaktor, v katerem z odmiranjem morskih organizmov in koagulacijo organskih spojin nastajajo tudi hranilne usedline. Od tod je moje predvidevanje, da bi bile morske usedline lahko bogata marezacijska hrana celinskih živih organizmov.
Marezacija polj pomeni gnojiti zemljo z morskimi usedlinami. Tega gnojila je dovolj, rastlinam godi in jih oblikuje. Naj bodo nizke rasti, četudi z drobnimi plodovi, ceniti bi jih morali po koreninah. Če so razvejano ukoreninjene, zbirajo več rudnin.
Po moji tezi je marezacija zakon, ki nam veleva močan preobrat na uhojenih razvojnih poteh in tudi vračanje na začetke. Strogo nam določa prehranjevanje z živili, ki omogočajo kroženje morskih rudnin iz neživega v živi svet in nazaj. Tega ne bi smeli prezreti pri tako imenovani gensko spremenjeni hrani, ki se je najbolj razmahnila na področ~u rastlin. Genetska tehnologija brez marezacije je potencialna nevarnost za biotsko raznovrstnost našega planeta in še ena od slepih ulic pri prizadevanju za rešitev vprašanja zdrave prehrane in zmanjšanje lakote na Zemlji.
Dodati hrani morje pomeni vpreči Pozejdonove konje (Poseidon - grški bog morja).

SREČKO BERGANT ;Nedeljski Dnevnik ; 8.10.2000