Eden tistih, ki je požel veliko zanimanje, je bil tudi Američan Michael A. Cremo, saj je govoril o ugotovitvah; ki jih je z Richardom L. Thompsonom objavil v knjigi Forbbiden Archeology (Prepovedana arheologija). Ugotovitve, ki sta jih nabrala po svetovnih muzejih, ko sta stikala za namenoma pozabljenimi najdbami, so tako noro nenavadne, da si zaslužijo malo več pozornosti, saj jih praktično ni mogoče umestiti na sedaj veljavno časovno lestvico razvoja človeške vrste. Poglejmo si samo nekaj najbolj nenavadnih najdb.
Čudne krogle
Južna Afrika je sicer res priznana zibelka človeka, .vendar nas vedno
znova preseneča in nam meša lepo poravnane štrene. V zadnjih letih so
južnoafriški rudarji izbrskali na stotine kovinskih krogel in jih seveda
izročili pristojnim strokovnjakom. Nekaj jih je pristalo tudi v muzeju
Klerksdorp, kjer si z njimi zaman belijo glavo. Kustos Roelf Marx pravi,
da česa takega še nikoli ni videl, saj je skorajda prepričan, da so plod
človeških rok, čeprav v času njihove izdelave na našem planetu ni
moglo obstajati inteligentno življenje. Vse krogle so bile namreč tesno
vklenjene v plasti profilita, razmeroma mehke sekundarne kamnine (trdota
3 po Mohsu), katere starost geologi cenijo na 2,8 milijarde let!
Naša Zemljica se tedaj še niti ohladila ni dodobra. Profesor geologije
na univerzi v Potchefstroomu A. Bischoff je skušal najti ihod iz zagate
in je postavil hipotezo, da so te krogle pravzaprav skupki limonita, ki
se sicer zelo rad pojavlja v podobnih oblikah (bobovec!). Vendar ima ta
hipoteza šibko točko. Limonit ima namreč običajno trdoto med 4 in 5,5
po Mohsovi lestvici, nemarnice iz davnine pa se kljubovalno upirajo graviranju
z jeklom, kar njihovo trdoto pomika vsaj .za dva razreda više. Da bi bila
zmeda še večja, imajo dve pojavni obliki. Bolj enostavne so homogena
telesa, druga, bolj zapletena zvrst pa ima na sredini mehko, spužvasto
polnitev iz doslej še neugotovljene snovi. Pravi posladek je nekoliko
sploščena kroglica, ki ima po ekvatorju tri vzporedno tekoče zareze.
Tej bi že težko rekli, da je lusus naturae, muhavost narave, kar tako
radi trdijo strokovnjaki, ko jim pride v roke kaj, kar je težko pametno
razložiti, še težje pa časovno umestiti.
Če že zdrava .pamet nekako ne more verjeti, da je v tistih davnih časih
resnično nekaj bolj, inteligentnega lazilo po našem planetu, potem bi
morda na pomoč poklicali znanstveno fantastiko in enostavno rekli, da
so vse te šibre del topovskega rafala, ki je v galaktičnem spopadu medzvezdnih
ladij zgrešil cilj in se zaril v mehko kainnino mladega sveta. Toda tudi
ta povsem nora pomisel ima svojo šibko plat. V okrožju Dorchester v ZDA
so namreč že leta 1852 med razstreljevanjem predkambrijskih kamnin
našli v kamen zaraščeno kovinsko posodo, ki jo je eksplozija sicer
prepolovila, vendar so jo ponovno sestavili. Zlitina vsebuje precej srebra,
vrček je bil izredno lepo graviran s cvetlicami in vrezi za polnjeni s
čistim srebrom. Tako umetnino bi seveda težko pripisali enoceličarjem
tistega zgodnjega obdobja!
Uganke Evrope
Dežela, ki je dandanašnji nekakšna sopomenka za umetnost in kulturo, skriva
premnoge zgodovinske uganke. Pa ne mislim le tistih izpred osmih stoletij,
ko je v krvavih obračunih zatrla ogromno znanje templjarjev in katarov,
ampak na njene skrivnosti mnogo starejšega datuma. V mislih imam seveda
Francijo. Leta 1968 so v kamnolomu Saint-Jean de Livet prišle na dan kovinske
cevi pravokotno-ovalne oblike. Dimenzije so bile različne, oblika
pa je bila pri vseh enaka. Tako natančno so bile izdelane, da so osupnile
tudi strokovnjake. Y. Druet in H. Salafi, ki sta o najdbi napisala poročilo,
sta jih izročila univerzi v Caenu, nato pa so pozabili nanje. Ko sta pisca
knjige Forbidden Archeology Michael A. Cremo in Richard L. Thompson, ki
sta prebrala poročilo o najdbi, pisno prosila za natančnejše podatke,
jima z ugledne ustanove v Caenu niti odgovorili niso. Verjeten vzrok je
starost kamnine, v kateri so našli cevi; saj je ocenjena na 65 milijonov
let!
Vendar ta najdba ni edina te vrste v Franciji. Konec osemnajstega stoletja
je grof Bournon pisal o čudnih odkritjih kamnosekov v kamnolomu bili,
da je nekdo v davni preteklosti že lomil kamen na tem mestu in delovišče
zapustil v naglici, ne da bi vzel svoje orodje s sabo. Nove plasti, ki
so se naložile prek njega, so ga ohranile za prihodnost. Ena izmed možnih
razlag, ki se nekako vsiljuje, je seveda ta, da se je v tistem času zgodila
velika katastrofa. Prav lahko bi bila velika poplava, zaradi katere so
ljudje morali zelo hitro zbežati na varnejša tla (morda jih je celo odplavilo)
in ki je verjetno trajala kar nekaj časa, saj je usedlinska plast gline
neobičajno debela. Tudi ostanki školjk v tem sloju govorijo v prid tej
tezi, saj so te živalice verjetno živele na tem mestu in umirale precej
dolgo obdobje.
In kdaj naj bi se to zgodilo? Po geološki dataciji je apnenec na globini
petnajst metrov, kjer je bilo " najdeno okamnelo orodje, star nekaj
deset milijonov let. To je čas, ko na tem planetu še naj ne bi bilo
inteligentnih bitij, vsaj po sedaj veljavni časovni lestvici ne. In če
je ta morda napačna, bi se bilo smiselno vprašati, ali so orodje tedaj
tam v naglici pustili tedanji delavci ali pa so ga morda (kar bi sodobni
žnanstveni klasifikaciji bolj ustrezalo) navihani škrati potisnili skozi
mehko glino in nam s tem kar malo zagrenili življenje? No, vsaj nekaterim!
IVAN MOHORIČ