KONOPLJA V PRETEKLOSTI
Preden odgovorimo na to preprosto vprašanje, si nekoliko podrobneje
oglejmo bogato svetovno zgodovino konoplje in konopljaštva. Najstarejše
najdišče konopljenih izdelkov oz. izdelkov, ki so vsebovali določene dele
iz konoplje, izvira iz obdobja pred 12.000 leti na območju sedanje Kitajske.
Vsebuje ostanke preprostih peščenih loncev, katerih površino so krasili
vzorci konopljenih trakov, poleg njih pa so odkrili še kamnite tolkače,
s katerimi so trli konopljo. V mlajšem najdišču iz obdobja okoli leta
4000 pr. n. š., ravno tako na Kitajskem, so našli dokaze o tkaninah iz
konoplje in svile, v najdišču iz obdobja od leta 1400 do 1100 pr. n. š.
pa so odkrili ostanke delavnic za tkanje konoplje, nekaj kosov ožgane
konopljene tkanine in drugo. V grobiščih Čou pri Šincunu so odkrili več
kot tisoč pogrebnih predmetov. Na popisu so se poleg zlata, žada, marmorja,
svile, laka in drugih dragocenosti znašli tudi izdelki iz konoplje. V
starodavni Kitajski so bili denimo vojaki zaščiteni z oklepi iz konoplje,
streljali so z loki s konopljenimi tetivami, konopljo pa so nasadili okoli
vsakega plemiškega gradu, da bi utrdili zemljišče.
Takole je bila konoplja predstavljena v učbeniku botanike iz 19. stoletja.
(Vir: Rowan Robinson: Velika
knjiga o konoplji - popoln vodič po okoljski, komercialni, medicinski
in duhovni rabi ene od najbolj izjemnih rastlin na Zemlji; Ljubljana,
2000.J
A konopljo so v stari Kitajski uporabljali še za vse kaj drugega. Tako
so v času dinastije Han (220-207 pr. n. š.) odkrili, da lahko iz konoplje
naredijo poceni in lahko pisalno površino, medtem ko izvirajo najstarejši
primerki pravega konopljenega papirja iz obdobja 140-87 pr. n. š. Leta
770 n. š. so na papirju, ki je bil narejen samo iz konoplje, natisnili
prvo knjigo - zbirko molitev Dharani. Konoplja se pojavi tudi v zgodovini
kitajske medicine. Znameniti zdravnik Hua Tuo je med letoma 141 in 208
n. š. izumil vino iz konoplje in vreli konopljeni prah, ki ju je uporabljal
kot anestetik med svojimi operacijami, cesar Šen Nung pa ju je uvrstil
med vrhovne eliksirje nesmrtnosti. S prvim so zdravili zaprtje, protin,
beriberi, malarijo, revmo in menstrualne težave, z drugim pa preprečevali
starostne zapeke, pospeševali okrevanje po vročici in zdravili slabokrvnost.
Tudi njihovi sosedje, Indijci, so konopljo uporabljali za zdravljenje
vrste bolezni in zdravstvenih težav, vključno z drisko, epilepsijo, delirijem
in norostjo, kolikami, revmo, gastritisom, anoreksijo, jetiko, fistulami
...
V Afriki ob koncu 3. tisočletja pr. n. š. konopljo že dobro poznajo v
Egiptu, kjer iz njenih vlaken pletejo vrvi. Dele konopljevine so odkrili
v grobnici faraona Ehnatona, konopljin cvetni prah pa na mumiji Ramzesa
1I. Konopljo so med drugim uporabljali pri gradnji piramid. Poleg vrvi,
s katerimi so vlekli kamnite bloke, so v kamnolomih s posušenimi stebli,
ki so jih natlačili v razpoke in jih nato močili, da so se napela, lomili
kamen.
Evropa prav tako ni zaostajala saj je bila konoplja priljubljeno zdravilo
srednjega veka, kot zdravilno rastlino pa so jo omenjali v svojih knjigah
William Turner, Mattioli, Discobas Taberaemontanus in Nicholas Culpepper.
Lekarnarji so s konopljo bolj ali manj uspešno zdravili vse tiste bolezni
kot Kitajci in Indijci dolgo pred njimi. Spoznali pa so tudi, da učinkuje
pri alkoholizmu, dizenteriji, krvavitvah iz maternice, migreni, ohromelosti,
vraničnem prisadu, zastrupitvi krvi, inkotinenci, gobavosti, kačjih pikih,
angini itd. Omeniti velja še njeno vlogo pri odkrivanju sveta, saj so
ladje gnala konopljena jadra, ki so jih napenjali s konopljenimi vrvmi
pa tudi mornarji so bili oblečeni v konopljena oblačila.
KONOPLJA V SEDANJOSTI
Zakaj torej konoplje na naših poljih skoraj ne najdemo, če pa jo človeštvo
na splošno (in tudi Slovenci) pozna že tako dolgo? Da bi našli odgovor
na to vprašanje, se moramo vrniti v 20. leta 20. stolelja, in sicer v
Ameriko. Kot izumitelji in vpeljevalci tnnogih pomcmbnih, pa tudi mnogih
neumnih stvari, so se izkazali tudi pri konoplji. Na začetku 20. stoletja
je kar naenkrat začela hoditi konoplja nekaterim poslovnim krogom, natančneje
velekapitalistom s področja kemične in naftne industrije, zelo zelo v
napoto. Lastniki naftnih vrelcev in naftnopredelovalne industrije so namreč
kaj kmalu spoznali, da bi jim konoplja lahko pokvarila posel, saj bi lahko
vse, kar danes izdelujemo iz nafte, torej vse od energentov do kemičnih
izdelkov, lahko izdelovali tudi iz nje. Če bi se to zgodilo, bi seveda
lastništvo nad naftnimi vrelci ne pomenilo več tolikšnega bogastva. Po
drugi strani je prav v tistem času prišlo do odkritja najlonskih vlaken,
ki so jim bila vlakna konoplje - tako po ceni kot po uporabnosti prehuda
konkurenca, zato jo je bilo treba spraviti s poti. Tako je kapitalu uspelo
zlobirati najprej silovito obdavčenje pridelane konoplje in nato, ko jim
jo je uspelo po drugi strani zaradi omamnih lastnosti nekaterih sort zdemonizirati,
češ da je "hudičeva zel", ki uničuje naše zdravje in zdravje
naše mladine, tudi sčasoma prepovedati.
Konoplja pa je kulturna rastlina in jo prištevamo med t. i. oljne predivnice,
kar pomeni, da iz nje pridobivamo tako olje kot vlakna, pa še kaj bi se
našlo. Spada v skupino najhitreje rastočih - od tod tudi znano reklo "Raste
kot konoplja" - in za gojenje najmanj zahtevnih rastlin. Prav neverjetna
je: do polne zrelosti in višine zraste v 60-130 dneh, pri tem pa za svojo
rast celo na dokaj siromašni zemlji skoraj ne potrebuje gnojenja, predvsem
pa ne škropljenja pred škodljivci. Konoplja ima namreč zelo malo naravnih
sovražnikov, pa še teh se, tako živali kot rastlin, večinoma lahko ubrani
kar sama. Rastlin tako, da jih preprosto preraste, s čimer jim vzame svetlobo;
to povzroči njihov propad, zato zgnijejo in še rahlo pognojijo zemljo,
na kateri raste konoplja naprej. Pri živalskih škodljivcih pa je tako,
da je večina žuželk nima preveč v čislih, zato se jo pogosto uporablja
kot izolator pri semenskih posevkih, saj preprečuje opraševanje z nežlahtnim
semenskim materialom. Večje živali, kot so srne. zajci in druga diyad.
pa konopljo v dobi rasti sicer rade smukajo, potem ko je požeta. pa že
precej manj. Ta divjad tako v posevku praviloma ne povzroča kakšne večje
škode, saj rada smuka le vršičke in liste. ki se nahajajo pri vrhu rastline,
kar postane zaradi konopljine hitre rasti kaj hitro nemogoče. Vedeti namreč
moramo, da sorte, ki so primerne za pridelavo v našem podnebju, dosegajo
višino tudi do 5 m ali več, in v spodnjem delu stebla sploh nimajo listov,
tako kot denimo smreke v gozdu. Omeniti velja še velike hektarske donose,
ki jih omogočajo različne lokalnim okoliščinam prilagojene sorte. Za konopljo,
ki jo pridelujemo za vlakno, ni prav nič presenetljiv donos l5 t suhe
mase na 1 ha, pridelovana za seme pa rodi 4-6 t semena na 1 ha.
Ko jo požanjemo, ostane za konopljo praktično sterilna njiva, očiščena
vsega plevela in škodljivcev. Poleg tega ima ta rastlina zelo razvejene
in globoke korenine, ki po žetvi hitro sprhnijo ter pustijo za seboj dobro
prezračeno in zrahljano prst. Omeniti velja še precejšnjo neizbirčnost
glede kakovosti zemljišča, na katerem jo je mogoče gojiti, kar pomeni,
da jo lahko pridelujemo na sveže skrčenem zemljišču, na zbiti zemlji,
na površinah, zaraslih z grmovnicami ali plevelom, sejemo pa jo lahko
tudi kot strniščni posevek na njivo, s katere smo prej poželi žito. Zaradi
vsega naštetega in pa dejstva, da srka konoplja iz zemlje tudi težke kovine,
je silno primernn za ekološko sanacijo zemljišča in njegovo ponovno kultivacijo
za kmetijske namene. Tudi sicer lahko imenujemo konopljo ekološki pridelek,
saj z njo po eni strani zemljo le čistimo ter bogatimo, in ne onesnažujemo,
kot to počnemo pri večini drugih kmetijskih kultur. Ob tem njena predelava
veliko manj obremenjuje okolje kot denimo predelava lesa, bornbaža in
drugih industrijskih rastlin. Če upoštevamo še njene donose, pa kakovost
njene celuloze, ki je prvovrstna (v nasprotju z lesno, pri kateri je celo
do 40 ~'/r za okolje zelo obremenjujočega odpadka), ter dolžino vlaken,
nam je hitro jasno, zakaj je tako primerna za izdelavo papirja.
Do leta 1883, ko so odkrili lesno celulozo, je bilo konopljenega papirja
kar 90 % - in to najboljših vrst papirja, kot je papir za bankovce in
vrednostne papirje, cigaretni papir, papir za filtrske vrečke, knjige,
zemljevide in tako naprej. Zanimivo je, da konopljen papir v primerjavi
z večino drugih vrst prenese močenje in je veliko trajnejši od denimo
lesnega, saj zdrži več kot 1500 let, medtem ko lesni le kakšnih 70, poleg
tega pa ne vsebuje kislin in klora. Reciklirati ga je mogoče do sedemkrat,
medtem ko lesnega le štirikrat. Na 1 ha površine lahko pridelamo toliko
vlaken konoplje kot na 4 ha gozda ali 2 ha bombaža.
KONOPLJA V PRIHODNOSTI
V preteklosti so konopljo precej gojili tudi zaradi velike vsebnosti olja
v semenih. To so nato uporabljali za prehrano, razsvetljavo, ogrevanje
ter kot surovino v kemični in barvarski industriji, če omenimo le nekaj
najočitnejših področij. Konoplja v obliki biodizelskega goriva lahko hitro
nadomesti kmetovo odvisnost od naftne industrije pri poganjanju vseh kmetijskih
in drugih strojev na sodobnem posestvu. Če pa se zasanjamo precej širše
in razmišljamo o splošnih potrebah človeštva po različnih gorivih, tudi
tu najdemo prednosti v industrijske namene gojene konoplje. Konoplja je
najpomembnejši vir biomase in jo lahko predelamo v metan, metanol ali
bencin - vse to ob stroških, ki so ni?ji od predelave nafte. Najobičajnejši
metodi za pridobivanje goriva iz konoplje sta piroliza in biokemijsko
kompostiranje. Pomemben podatek je, da pridobimo iz konoplje 10-krat več
metanola kot denimo iz koruze. Gorivo, pridobljeno iz konopljenega olja
ali kakšnega drugega dela te rastline gori s čistim plamenom in ne vsebuje
žvepla, kar je v današnjih časih ogroženosti in obremenjenosti našega
okolja lahko zelo zanimiv podatek.
Konopljeno seme je izvrsten vir prehrane, saj je med vsemi znanimi semeni
najbogatejši vir maščobnih kislin omega 3 in omega 6 ter popolnih beljakovin.
Mleto seme lahko uporabljamo za peko slaščic, kruha za solate, enolončnice
sladolede itd. Da je konoplja spremljevalka človeka in živali že od začetka
obstoja sveta, pričajo tudi receptorji za konopljo v možganih in drugih
organih tako človeka kot živali. Na to se navezuje prava poplava patentov
za zdravila in druge učinkovine, ki smo jim priča v zadnjih nekaj letih.
Verjetno je ni substance, pri kateri bi bila raziskovalna dejavnost tako
silovita kot ravno pri konoplji oz. pri kanabinoidih. Pred kratkim so
znanstveniki odkrili, da komunicirajo možganske celice med seboj s pomočjo
naravnih kanabinoidov, ki se izločajo v možganih, podobno kot se izločajo
tudi naravni opijati, kot je denimo endorfin. Po drugi strani pa je verjetno
do teh odkritij pripeljalo poznavanje njenih blagodejnih učinkov pri spodbujanju
ješčnosti pri bolnikih z aidsom, pri preprečevanju slabosti po kemoterapiji,
zmanjševanju očesnega pritiska pri glavkomu in tako naprej.
Kot vsi vemo, so vsestransko uporabna tudi konopljena vlakna, ki se nahajajo
v skorji stebla in dosegajo v dolžino celo do 4 m in več. Če strokovnjaki
govorijo o približno 50 tisoč izdelkih, ki jih je moč izdelovati iz konoplje,
potem jih na vlakna odpade kar lepo število. Poleg že omenjenega papirja
se uporabljajo še za tekstilne izdelke vseh vrst, od rajtrpežnejših in
grobih do najfinejših. Vzdržljivost, dolgotrajnost, vpojnost, natezna
trdnost, vpojnost za UV žarke in podobno so prednosti, ki jih lahko pripišemo
konopljenim vlaknom. Zaradi tega denimo kavbojke zdržijo tudi do petkrat
dlje od bombažnih, enako pa seveda velja tudi za druge izdelke, ki jih
je na trgu vsak dan več. Iz krajših konopljenih vlaken izdelujejo tudi
iverne plošče, ki po trdnosti daleč prekašajo iverke iz lesnih odpadkov,
pa izolacijski material, strešno kritino, da o zidakih iz konopljene sredice,
ki so lažji in trdnejši od betonskih, sploh ne govorimo. Med prednosti
konopljenih vlaken uvrščamo še odpornost proti vročini, plesni, žuželkam
in svetlobi. Oljne slike na konopljenem ali lanenem platnu so se ohranile
stoletja.
Vendar s tem možnosti uporabe konoplje še zdaleč niso izčrpane. Srečamo
jo v izdelkih visoke tehnologije, kakršen je na primer vesoljsko plovilo
space shuttle, ki je s spodnje strani obloženo s supertermično trpežno
konopljeno keramiko. V zadnjem času, ko se vse več govori o pomenu recikliranja
v avtomobilski industriji, se tudi konoplja kaže kot ena bolj obetavnih
surovin pri izdelavi notranje opreme vozil. Tako so že pred časom nekatere
evropske tovarne za svoje najdražje modele izdelovale armaturne plošče
iz konoplje, saj so se pokazale kot veliko varnejše od tistih iz steklenih
vlaken, ki se pri trkih pogosto prelomijo in lahko nevarno porežejo potnike.
V nasprotju s tem se konopljena vlakna ne strgajo, ampak dovolijo le deformiranje
armaturne plošče brez dodatnih nevarnosti za potnike. Ko smo že ravno
pri avtomobilih, velja omeniti avto iz konoplje, ki ga je tudi poganjalo
konopljeno gorivo, izdelali pa so ga v razvojnih laboratorijih podjetja
Ford v 40. letih 20. stoletja. Iz konopljenih polimerov izdelana karoserija
je bila veliko trpežnejša in trajnejša od pločevine.
Seveda pa pri konoplji ni vse rožnato. Njen večji razmah za zdaj preprečuje
kar nekaj dejavnikov, ki pa se tako ali drugače nanašajo na njeno več
kot polstoletno izobčenost. Medtem ko je v zadnjih 60 ali 70 letih prišlo
do pravega buma razvoja kmetijskih, predelovalnih in obdelovalnih strojev
za vse vrste kultur in materialov, se pa to pri konoplji ni zgodilo. Prav
to je zdaj ena najtežje premostljivih ovir, saj je postalo s tem konopIjaštvo
delovno intenzivna panoga, pri kateri se je treba neredko zateči k ročnemu
delu. Prva težava, na katero naletijo njeni pridelovalci, je torej pomanjkanje
kmetijske mehanizacije, saj si denimo s sejalniki za druge poljščine ne
moremo prav veliko pomagati. še veliko večja težava pa nastopi ob njenem
cvetenju, ko hoče pridelovalec za naročnike iz kozmetičnega ali fannacevtskega
sektorja obrezati cvetove in vršičke, pa jih nima s čim, razen na roke.
Stvar zase je žetev. saj strojev, s katerimi bi lahko želi konopljo, katere
steblo je lahko debelo 2-3 cm, ni ravno na pretek. Vsaj pri nas jih ni,
medtem ko je ponudba na zahodu nekoliko boljša.
Poudariti je treba, da je tudi industrijska proizvodnja prilagojena predelavi konoplji konkurenčnih surovin in so za prilagoditev proizvodnje potrebna velika vlaganja, kar pa seveda ni tako lahko, saj ne smemo pozabiti na lobiranje zainteresiranih panog. ki sedaj pridelujejo, predelujejo in tržijo konoplji konkurenčne surovine. Ceprav pri nas konoplje za zdaj še ne moremo videti ravno na vsaki drugi njivi, pa se stvari nezadržno spreminjajo. Kljub temu da so si pred dvema letoma nekateri krogi v Sloveniji povsetn po svoje razlagali vladno uredbo o gojenju industrijske konoplje in privedli vse njene pridelovalce k sodniku za prekrške. češ da posevki niso bili varovani, obenem pa (pod obtožbo, da gre za marihuano) zasegli in uničili pridelek, se razmere sicer počasi, a nezadržno urejajo v prid konopljaštva in donosnejše pridelave tudi v našem kmetijstvu. Letošnja ministrova želja po stotih s konopljo zasejanih hektarjih se sicer ni uresničila, a je kaj takega pov'sem izvedljivo prihodnje leto, ko bo veljala nova uredba. ki ne zahteva več fizičnega varovanja posevkov konoplje, saj so se pristojna ministrstva vendarle dogovorila in sprejela dejstvo, da navadna konoplja nima nobenih psihotropnih učinkov, torej niso možne niti zlorabe. Z našim vključevanjem v EU, kjer je konoplja že od leta 1976 na seznamu subvencioniranih kultur, se bodo tudi pri nas razmere uredile in konoplja bo sčasoma tako vsakdanja, kot je danes denimo koruza.
www.konoplja.org (domoča spletna
stran, ki prinašo multidisriplinarne in vsestranske informarije o konoplji,
tako navadni kot indijski, njeni uporabi, uživanju, nevarnostih...)
www.cannobisnews.com (zbirka novir o konoplji iz raz)iinih medijev; stroni
se redno obnavljajo, so pregledne in opremljene z možnostjo kwnentarjev)
www.medicinal-cannabis.org/ (Zelo obširna baza podatkov o medirinski uporabi
konoplje, britanski projekt o možni uporabi konoplje v medirini) wrvw.drugiibraryorg/crl/default.htm,
www.drugfibrary.org/schaffer/hemp/medirol/medical.htm
(zbirkaraziskavovplivihkonoplje na funkcije laveškega organizma, ilanki,
mnenjo in povzetki, strokovna literatura)
www.acmed.org/(mednarodna organizarija za razakave uporabe konoplje v
medicini)
www.medimfrannabis.com/
www.rxmarihuana.tom/(Sp(etišii Za bolnike, ki uporubljojo konoplja za
lajšanje zdravstvenih težav)
books.npp.edu/html/marimed/ (marihuano in medirina - e-knjiga)
www.globalhemp.rom/(portoi o indusfrijski konoplji, seznam organizacij
in produktov, dokumenti, novice) directory.google.com/Top/Business/Industries/Agriculture
and Forestry/Industrial Hemp (seznom spletiši na temo industrijska konoplja)
www.thehia.org/(združenje industrije s podroya industrijske konoplje)
hempology.org/ digitalna knjiinira in muzej o industrijski konoplji)
www.420times.com/420Times.com čiasopis o industrijski konoplji in marihuani)
Aleksander Urbančič ; oktober 2001; Življenje in tehnika