kedo sm sploh jest

***11.4.2000 pismo na konoplja.org malo predelano***
Ne vem več točno; ampak travo sem začel kaditi po vojni enkrat. Nekako v drugem letniku srednje šole se mi zdi. Po meningitisu sem imel glavobole (več kot prej) in ganja mi jih je pregnala.
Pohal sem najprej za vikende. Nato vsak dan. Valjda ker sem imel vedno pri sebi sem začel preprodajati. Vedno več. In so me dobili kopi. Ko sem prišel s postaje smo direkt še enga zvil. Ampak sem se malo ustavil. Zelo. Pohati pa vseeno nisem nehal. Potem sem končal srednjo šolo. Počas pa zihr. Pa pripravništvo od 7 do 15 ih 6 mesecev. Pa sm še kr pohu. Vsak dan. Pol sm se vpisu na fax in prilezel do konca. Čaka me še diploma in tiste stvari ki se jim reče izpiti.

Ampak poham še danes. Vsak dan. Z dvema pavzama na hrvaškem primorju, v zadnjih letih.

tko da naj se najde pogumni/a in naj me prepriča da sem slab fant, ker kadim marihuano in njene derivate. pa jo kr mal zlorabljam ne samo uporabljam. se lažje (sploh) lahko pripravim do razmišljanja o pomembnih stvareh in porinem na stran trivialnosti iz vsakdanjega življenja, da me ne motijo preveč.
****************************************

Avgust 2000
Sm mal prekinu ker je blo res preveč pohanja; za kaksen mesec; zdej ko sem naredil izpit spoham skoraj nič; mal pa useen; so me zadnic kar malo prestrašili da me bo odneslo! V bistvu pa so mi pomagal, da sm končno mal prekinu s pohanjem, kar sem itak že sam govoril ža full časa.


***pismo petyi avgusta***
združitev vseh v eno - s pomočjo popolnega sprejemanja, odpuščanja in
podobno, je naš skupni cilj! to sem vedel ze dolgo nisem pa verjel in sedaj se mi je primerilo nekaj taksnih dogodkov da verjamem - vem.

sedaj pa bistvo
to kar vem, pravim da vem, ze dolgo, nisem pa verjel. sedaj verjamem zaradi preveč 'naključnih' dogodkov, zacelo se je z najdbo petyine strani, od tam kundalini tantra (ki mi lahko spremeni življenje), med tem ko sem prebiral meditacijo s te strani, sprintano ne na ekranu, na mojem balkonu, zraven je sosedin balkon se držita skupaj, sva pila kavo na njenem balkonu, je začel padat dež, nakar me je povabila v sobo, da ne bova mokra in to. nakar mi je pokazala nekaj knjig ; veliko bere knjige jaz skoraj nič; med knjigami sem našel: Bono Baršek RESNICE ŽIVLJENJA.Vse na enem mestu zelo poenostavljeno napisano;ne vem mogoče mora imet človek že dosti razvito zavest da je sposoben to sprejeti; jaz jo imam po teorijah iz te knjige; sem delel na sebi brez da bi vedel kaj moram delati in očitno sem delal prav, ceprav sem bil na travi

včeraj sem staremu znancu; začel to razlagati; (se mi je zdelo da potrebuje pomoč, namreč noga se mu je nekako odebeljila (psiha valjda) in v 4 mesecih dohtarji niso odkril kaj mu je) slučajno smo pač pekli kukije in naju (v bistvu vse) je na koncu odneslo ampak ne tako kot sem bil navajen da kukiji odnašajo ampak sem človeku po svojih najboljših močeh poizkusil razložiti kaj sem se naučil v tem času ko se nisva videla; vedno poudarjam SAM; zdaj šele razumem prej nisem; sem že malo mislil da sem narcis; če bi to sploh lahko bilo slabo, zdaj vem da ni niti slučajno
nakjučij preveč, za mojo malo glavo (zaenkrat še)

je tole; sej res
sem pomislil je možno (itak je če se bojim tega) da sem se na premočne (ne vem drugega izraza) stvari spravil;
morijo me mravljinci po glavi,ki so se začeli ko sem se pogovarjal včeraj s prijateljem; ampak ko sem mu rekel da mi ne sme energije pit, i.e. da ne sme mislt ampak me samo poslušat je blo u redu......
*****************************************

sem pa sedaj precej bolj na zemlji in te stvari

pa še mal na temo mene