Alah, Buda, Jahve, Krišna, Kristus, Tlaloc, Venera, Zevs ... - umetnosti, znanost, filozofija

Plovila v templjih

Nekatere arheološke najdbe pričajo o nepojmljivem znanju in vrhunskih tehnologijah

 

 

Na prelomu zadnjega tisočletja je bilo zelo popularno razpredati o koncu sveta, o globalni katastrofi, o vseh mogočih svetovnih nesrečah, ki jih bodo povzročili hudi potresi, vulkanski izbruhi, poplave, premiki zemeljsilih polov, celo o bližajočem se kometu so vsi znali kaj povedati. Navkljub vsem tem govoricam in prerokbam vseh mogočih prerokov od davnitne do današnjega časa moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da se ni zgodilo nič kaj takega. No, nekaj potresov in vulkanskih izbruhov pa tudi močnejših tornadov je že bilo, toda nič katastrofalnega. Najvztrajnejšim napovedovalcem prihodnosti tako ne preostane drugega kot tolažba, da je vse to, kar se je doslej zgodilo katastrofalnega, samo majhen uvod v tisto, kar se bo šele začelo dogajati na tretjem planetu našega osončja.

Podrobnejši pogled v preteklost nam sicer.res odkrije, da so se v naši daljni preteklosti zares dogajale globalne katastrofe, ki so nenadoma in na hitro uničile mnogotere življenjske vrste, različne mogočne civilizacije in njihove kulture. O teh dogajanjih nam govorijo tudi mnogi miti (zlasti o vesoljnem potopu), mitološka bitja (genetsko dodelana bitja), tehnološko zelo napredne arheološke najdbe (kovinski sferični predmeti iz pradavnine), premiki Zemljinega magnetnega pola (različrne polarizacije v zemeljskih plasteh), zapisi o starodavnih civilizacijah (Mahabharata), natančne sferične geometrične mape predantičnega sveta (Piri Re'is) itn.

 

 

 

Katastrofizem

Obstaja verovanje (predvsem skozi mite) pa tudi nekateri posredni dokazi, da so v preteklosti obstajale najmanj štiri tehnološko in duhovno zelo napredne civilizacije (prakontinent Mu, Atlantida, cesarstvo Rama, staromediteranska civilizacija), ki so jih preko noči uničile različne katastrofe.:Po vsaki taki katastrofi se je človeška rasa vrnila nazaj v primitivne oblike obstoja. Zanimivo teorijo je razvil Robert Charroux, ki pravi, da je prava zgodovina človeške civilizacije v bistvu prepovedana. Različne "verske" združbe (znanje se je prenašalo preko verskih skupnosti) so v zgodovini zmeraj izkrivljale pravo zgodovino in dopuščale samo nekatera dejstva. Tako so Egipčani zamolčali svoje prednike in govorili o sebi kot o prvi civilizaciji; Grki so prav tako zamolčali vpliv Keltov in Egipčanov in so svojo deželo imenovali zibelko človeštva; potem rimski kristjani, ki so celo zažgali knjižnico v Aleksandriji, kjer so bile shranjene informacije o velikih starodavnih civilizacijah, na drugi strani poloble pa so španski osvajalci (katoliška cerkev) zažgali vse knjige in druge dokumente, ki so jih našli pri Aztekih, Majih in Inkih.

V zadnjih stoletjih sta prevladovala dva pogleda na dogajanja in razvoj življenja na Zemlji. Prvi je bil uniformizem, ki ga je zagovarjal Charles Lyell, nekatere njegove ideje pa je prevzel tudi Charles Darwin v svoji teoriji evolucije z naravno selekcijo. ' Uniformizem je definiral geološke procese, ki so si povezano sledili: osnovo,je našel v logičnih dedukcijah iz danih geoloških podatkov in fosilov. Uniformizem je podpirala tudi uradna cerkev, ki je nekje do srede 19. stoletja izvajala podrobno kontrolo pri domala vseh znanstvenih raziskavah in komunikacijah v zahodnem svetu in vsako spoznanje je moralo imeti verski kontekst. Tako je znanost morala imeti osnovo v filozofiji naravne teologije, kjer so vsa opazovanja materialnega sveta imela božjo osnovo ali pa so podajala dokaze o moči, modrosti in dobroti Boga. Zemeljska površina se je po tej teoriji kontinuirano regenerirala in vzdrževala pogoje, ki so omogočali življenje rastlin in živali. Zemlja naj bi tako funkcionirala kot stroj, katerega namen je bil vzdrževati življenje. Zgodovino Zemlje so razdelili na obdobja, ki so jih ločevale najdbe različnih fosilov. In vendar so se med določenimi obdobji pojavljale spremembe okolja in obdobja brez fosilov, ki bi defirtirali nadaljevanje kontinuiranega življenja. Po teh spremembah so se pojavile nove vrste, ki so bile po uniformistih bolj prilagodljive novim razmeram.

Drugi pogled na razvoj življenja je bil katastrofizem (geološka definicija), ki ga je kot prvi zagovarjal Georges Cuvier (začetek 19. stoletja). Po tej teoriji naj bi geološke spremembe v zemeljskih plasteh (drugačna orientacija plasti, novi fosili) imele vzrok v občasnih kataklizmah, ki so zbrisale s površja Zemlje skoraj vsa živa bitja in rastline. Po tem so se zopet ' pojavile nave vrste (s pomočjo božje roke seveda). Katastrofizem se je uveIjavil šele v zadnjem stoletju na osnovi novih dognanj, predvsem pa hipoteze Luisa Alvareza, da je visoka koncentracija iridiuma (tega elementa običajno ni v zemeljski skorji) v zemeljskih plasteh, starih 75 milijonov let, nastala zaradi trka asteroida z Zemljo. V tistem času so bili zelo aktivni tudi vulkani; vendar se iridium ne bi mogel tako razporediti po vsej Zemlji če bi prišel v zrak samo z erupcijami. ; Velik zagovornik teorije katastrofizma v 20. stoletju je bil tudi Emanuel Velikovski (najbolj vneto je govoril o katastrofi leta 1450 pr. n. št., za časa s eksodusa Izraelcev iz Egipta), ki je s knjigo Worlds in Collision postal znan "po vsem svetu in po drugi strani preziran v znanstvenem svetu.
Katastrofizem nas predvsem uči, da so vse velike spremembe na Zemlji povzročali nenadni, časovno kratki, ves planet obsegajoči dogodki, kot so trki kometov, vplivi sončnih peg, vpliv , plazme, potresi desete in še višje stopnje po Richterjevi lestvici, vulkanski izbruhi, premiki zemeljske skorje, povodnji in celo, premiki Zemeljskih polov.

 

Zagonetne najdbe

Obstajajo arheološke najdbe ki po doslej znani zgodovini človeka sploh ne bi smele obstajati: kot takšne pričajo o še danes nepojmljivem znanju in vrhunskih tehnologijah, datiranih daleč nazaj v prazgodovino.
Med leti 1991 in 1993 so iskalci zlata v reki Narad na vzhodni strani Urala izprali obdelane kovinske objekte velikosti med 0.003 mm do 3 cm, geološke starosti od 20.000 do 318.000 let. Večina jih je imela spiralno obliko, večji so bili iz bakra, manjši pa iz redkih kovin tungstena in molibdena. : Vsi so bili precizno obdelani, in če jih razvrščamo po današnji tehnologiji, spadajo v nanonaprave. Pri izdelavi je bil upoštevan tudi t.i. "zlati srednji rez".
Na tem svetu največji obdelan predmet iz kamna leži v Baalbeku na severu Libanona. Dolg je nad 23 metrov, debel 3 metre in tehta najmanj 1200 ton. Namenjen je bil gradnji Jupitrovega templja, vendar ga tja nikoli niso vgradili. Še nekaj podobnih kamnitih kolosov se nahaja v njegovi bližini. Nemogoče si je predstavljati, kako so jih naši , predniki obdelali in pripeljali na to lokacijo.
Podroben opis plovil (vimana) z navodili upravljanja (32 inštrukcij) najdemo v zapisu Vaimanika Sastra, ki ga je napisal Bharadvajy okrog 400 let pr: n. št. in ki so ga odkrili leta 1875 v nekem indijskem templju. Obstajali so štirje osnovni tipi plovil s 113 različnimi modeli. Ta zapis govori tudi o različnih : tipih pogonskih goriv, kjer je predvsem omenjen element merkurij, ki ga NASA šele v zadnjem času uporablja za pogonsko gorivo (knjiga Vymaanidashaastra Aeronautics, Maharishi Bharadwaaj, 1979). Zapisi v Rig Vedi govorijo o plovilih, ki so :; jih premogli tudi prebivalci Atlantide in kontinenta Mu in so bila zmožna medplanetarnega potovanja ; (piramide na Marsu, kratefji). Opisi plovil sc pojavljajo tudi v mnogih drugih verskih tekstih, kot so Mahabharata, Ramyana, Hakatha (Zakoni Babiloncev), Sifrala (Kaldeanci) ali Mahavira, kjer so tudi podrobna navodila o gradnji takšnih plovil.Še bolj nenavadne so najdbe radioaktivnih okostij, ' razmetanih po ulicah starodavnega mesta Mohenjodaro (eno izmed devetih svetih mest Rishi kraljestva Rama, današnji Pakistan). Tu je pred mnogimi tisočletji obstajala zelo napredna civilizacija, najdena okostja pa še danes sevajo do 50-krat močneje od normalnega sevanja. Tudi ostanki kamnitih zgradb so nekako stopljeni in zidovi zlepljeni med seboj: kot da bi na to davno mesto padla nekakšna atomska bomba. Pa ne samo tja, podobne najdbe stopljenih kamnitih zgradb se nahajajo na različnih koncih sveta. Za nameček so na vseh takšnih lokacijah izkopali tudi zelenkasto steklo, ki je dokazano lahko nastalo samo pri visoki temperaturi in visokem tlaku. Takšno zelenkasto steklo je nastalo povsod tam, kjer so izvajali testne atomske poizkuse (kremenčev pesek se spremeni v steklo).

 

Utekočinjenje kamnov

Ruski znanstveniki so v puščavi Gobi in , v votlinah Turkestana odkrili starodavne instrumente, ki bi jih lahko uporabljali pri navigaciji "kozmičnih vozil". Te naprave so nekakšni sferični objekti iz stekla ali porcelana, z drobcem merkurija v sredini. Nekaj, kar je še danes neizvedljivo, je tudi proces utekočinjenja kamnov in obratno. Leta 1980 je Joseph Davidovits iz Geopolpmer inštituta v St. Quentinu predstavil elektromehanično analizo fragmentov kamnitega bloka iz Sončnih vrat, Tiahuanac v Boliviji. Ta naj bi dokazovala, da so kamniti bloki obstajali v tekoči obliki. Težki so po deset ton in stojijo daleč proč od kakršnega koli kamnoseka. Molekularna struktura kamna naj bi bila reorganizirana, kar lahko pomeni tekočo obliko kamna v prejšnjem stanju. Analiza je tudi pokazala sledove alkalnih reagentov, kot je na primer oxalat, ki so zmožni topljenja kamnov. Teorijo utekočinjenja kamnov je podprl tudi z raziskavo v kamnosekih Turaha in Mokattama v Egiptu, od koder naj bi prevažali kamnite bloke za tri piramide v Gizi pri Kairu (Keops, Kefren, Mykerinos). Analiza je pokazala, da kamniti bloki vsebujejo visok odstotek posebnih mineralov, kot so opal CT in silicijev aluminat, ki pa niso vsebovani v zgoraj navedenih kamnosekih. Kamniti bloki piramid so tudi po gostoti redkejši in vsebujejo mnoge zračne mehurčke, ki jih kamnine v kamnosekih ne vsebujejo. Po sedaj znanih metodah lahko neposredno utekočinjamo na primer premog.

Pradavno električno baterijo so odkrili leta 1957 v Bagdadu. Nastala naj bi v letih 250 do 224 pr. n. št., uporabljali pa naj bi jo za elektrolizo - posrebrenje kovinskih predmetov. 4200 let staro risbo prve električne žarnice so našli v templju Hathor v Denderi. Še posebno zanimiv je 35 ton težak steber iz rožnatega stekla v piramidi Dahshur. V planinah Bayan Kara-Ula, ria meji med Tibetom in Kitajsko, so arheologi leta 1938 v starodavnih grobovih poleg majhnih okostij (velikosti med 90 in I50 cm, majhen trup s šorazmerno veliko glavo) izkopali kamnite diske, spiralno popisane z neznano pisavo in z luknjo v sredini. To pisavo so po mnogih letih dekodirali, vendar je Pekinška akademija za prazgodovino prepovedala objavo vsebine. Leta 1965 so našli še 716 takšnih diskov. Na teh zapisih so podatki o ljudstvu Dropa, katerega pripadniki so bili tako grdi in nenavadni, da so jih domačini z velikim veseljem lovili in pobijali. Risbe sonca, meseca in neznanih ozvezdij v bližnjih votlinah datirajo iz obdobja pred 12.000 leti. Območje teh votlin je še zmeraj poseljeno s pritlikavimi prebivalci, ki sebe tudi imenujejo 'Dropa: Ko so v Rusiji analizirali te diske, so ugotovili prisotnost kobalta in nekaterih redkih kovinskih elementov. Še bolj neverjetne so medicinske risbe na kamnitih blokih v Peruju: na različno velikih blokih (nad 20.000 kosov) so vgravirane celovite operacije srca, možganov, transfuzije krvi...

Podobnih primerov nepojasnjenih najdb iz.davne-preteklosti je še mnogo; seveda jih v klasičnih muzejih zgodovine človeštva ne najdemo, niti niso nikjer omenjene. Zdi se, da so v pradavnini v različnih časovnih obdobjih živeli ljudje, ki so obvladovali energije, še danes neznane tehnologije in znanja, ki bi jim morala omogočiti vsaj preživetje, če že ne kontinuiran razvoj. In vendar je od njih ostal samo prah in tu in tam kakšen predmet ali zapis.

Ali so ta ljudstva zares uničile katastrofe, ki jim tudi z njihovim naprednim tehnološkim in duhovriim znanjem niso bila kos? Ali pa je vse to nekakšna iluzija in prevara, ki ima "zelo preprosto razlago"?

 

SAŠKO DJURAŠEVIČ; Dnevnik; 27. 2. 2001