ČLOVEK V NARAVI – NARAVA V ČLOVEKU
Na mestu, kjer je zapuščeni Kuclerjev kamnolom, je geografska prelomnica. Razstava pesmi v njem pa daje naslovu še širši, simbolni pomen, kajti živimo v prelomnih časih. Še nikoli v znani zgodovini ni bilo tako očitno, da mora civilizacija svoj odnos do narave spremeniti. Temeljito. In čim prej. Navdušenje nad vedno hitreje naraščajočim tehnološkim napredkom je človeka, predvsem v tako imenovanem razvitem svetu, tako zaslepilo, da je čisto pozabil na ravnovesje, ki bi ga bilo ob posegih v naravo nujno vzdrževati. Stalno uravnovešanje je ena glavnih značilnosti narave. Če pa pogledamo človeški svet, je videti, kot da se bo zaradi izjemnega neravnotežja ravnokar prekucnil: na eni strani planeta se blago in bogastvo kopičita prek vseh meja, na drugi je vedno več pomanjkanja in revščine. Zanimivo se je vprašati, zakaj je tako, a resnično pomembno je vprašanje, kaj lahko storimo, da bo drugače. Da bo bolje. Da bodo ljudje srečnejši in bolj zdravi. Prišli smo do točke, ko nas noro hitri in vedno glasnejši življenjski ritem v tem umetno zgrajenem svetu tako zaposluje, da smo prenehali zaznavati tihi glas narave, Zemlje, ki nam neprestano šepeta. In če ji ne bomo znali prisluhniti, ne bomo vedeli, kaj je v skladu z njo in kaj ne. Kar pa ni v skladu z naravo, ne more biti prava rešitev. Če škodujemo njej, škodujemo sebi, kajti njen del smo. Potopljeni smo vanjo kot riba v vodo. Brez nje ne moremo živeti. Brez nje nas ne bi niti bilo. In kaj imajo s tem pesmi? Pesniki, umetniki, so izjemno tenkočutni ljudje, ki so sposobni zaznavati tudi drugačne svetove. Na fizični svet znajo pogledati od tam, od koder se ga da videti še lepšega, polnejšega, jasnejšega. Mnogi med njimi so slišali prav ta tihi glas stvarstva, ki jih je privlačil tako močno, da so ga morali ubesediti, uglasbiti, upodobiti, da bi ga delili z drugimi. Čarobnost njihovih del je ravno v tem, da izražajo nekaj večnega, kar ljudi nagovarja, spominja. Spominja na nekaj, kar mislijo, da so izgubili, pa v resnici ves čas nosijo v sebi. Ker je to njihovo bistvo. Izbrane pesmi so bile ustvarjene v različnih obdobjih zgodovine in na različnih koncih sveta, a občutja, ki vejejo iz njih, so si lahko prav neverjetno podobna. Sprehodite se med pesmimi, občutite enotnost v njihovi različnosti. Vzemite si čas, privoščite si mir, začutite naravo v sebi in sebe v naravi. Ko začutite, da ste pravzaprav del nečesa neizmerno mogočnega, kot je ta planet, kot je to vesolje, takrat se zaveste, kje je vaše mesto in kaj je treba storiti.
|