Ekonomska škoda kot posledica prohibicije
V preteklih 25-ih letih je politika ZDA na področju drog bazirala na
izvajanju prohibicije in tako v veliki meri sankcionirala uporabnike in
prodajalce prepovedanih drog. Kljub temu je stopnja prekrškov in
kaznovanja povezanih z drogo linearno rasna in dosegla 1.5 miljona aretacij
v letu 1996 zaradi prekrškov povezanih z drogo, kar pomeni 10-kratno
povečanje aretacij te vrste od leta 1979. Danes izvajanje politike in
zakonov na področju drog sestavlja 67 % od skupno 16 miljard dolarjev
vrednega federalnega proračuna za regulativo drog in stane še
dodatnih 20 miljard dolarjev na leto za izvajanje zakonov na državni in
lokalni ravni, za razliko od 7.6 miljard dolarjev namenjenih za zdravljenje,
preprečevanje in raziskave.
Navkljub povprečnemu zmanjšanju uporabe drog od leta 1979, smo
priča dramatičnemu povečanju policijskih in medicinskih
intervencij povezanih z drogo in povečani smrtnosti, kot posledico drog,
ravno v obdobju povečane regulative na tem področju.
Po poročilu nemške revije Der Spiegel je skupen letni znesek
stroškov/ekonomske škode v Nemčiji, ki jo povzroča
prohibicija drog naslednja (v miljonih mark).
1. Policija 480
2. Policija (raziskovanje) 1288
3. Škoda na lastnini 3223
4. 4 miljone dni v zaporu: 515
5. Bolnice, terapija 602
6. Prevencija, raziskave 25
7. Preventivne akcije v tujih državah 45
8. Izguba produktivnosti zaradi bolezni in smrti 6741
Skupaj 13 748,00 miljonov mark
Nove vizije
Bruce K. Aleksander verjame, da je najobetavnejša alternativa
obravnavanja problema drog kot normalen socialni problem in ne kot izredne
probleme, ki terjajo nasilni poseg. Kot alternativo univerzalni prohibiciji
ne predlaga univerzalne legalizacije, ampak vrnitev na lokalno kontrolo,
pravno in kazensko, tako da občine, pokrajine in države razvijajo
metode kontrole drog v skladu s svojim okusom in odpori ter svojo tradicijo
osebne svobode.
Legalizacija ne pomeni odobravanja uporabe drog, temveč priznanje
pravice odraslim ljudem, da izbirajo po lastni presoji, brez strahu pred
kriminalizacijo.
Legalizacija ne pomeni proste prodaje drog, ampak priznanje statusa trenutno
prepovedanim mehkim drogam, da so kot alkohol in tobak opojne snovi, ki jih
je treba zakonsko omejiti.
Ekon.: V primeru legalizacije bi bila droga dosegljiva na običajnih
prodajnih mestih (v lekarnah), opremljena z opozorilom Ministrstva za
zdravstvo. Prodaja bi bila omejena le na odrasle, kar pa nebi bila
učinkovita omejitev pred njeno zlorabo. Legalizacija bi vplivala tudi na
kakovost proizvodov. Na legalnem trgu bi imele droge potrjeno stopnjo
čistosti zajamčeno z blagovno znamko in podvrženo zakonom, ki
ščitijo potrošnika. Zelo verjetno bi se zvečala uporaba,
predvsem zaradi nižjih cen. Pogosta je predpostavka, da zaradi
zasvojenosti uporabniki ne reagirajo na spremembo cen in tako bi
legalizacija povečala tisti del dohodka, ki bi ga ostali uporabniki
namenili za življensko nujne izdatke (hrano, stanovanje). Večjo skrb
pa bi bilo potrebno posvečati novim in občasnim uporabnikom, katerih
povpraševanje bi bilo bolj občutljivo na nenadno znižanje cen.
Če bi država legalni ceni dodala davek, bi povpraševanje po
drogah verjetno ostalo stabilno, saj bi s tem preprečili
naraščanje števila priložnostnih uporabnikov.
Soc.: Legalizacija bi občutno zmanjšala "stranske učinke"
mamil, kot so nezaposlenost, slabo zdravstveno stanje, revščina in
kriminal... Proces legalizacije bi moral vsebovati že predhodno fazo
osveščanja o drogah in izobraževalnih programov, ki bi jih
kasneje ob implementaciji sproščenih zakonov financirali iz novo
uvedenih davkov na droge. Ti programi bi bili usmerjeni k premišljeni
uporabi vseh vrst drog in osveščali o nevarnostih pri zlorabi. Davek
uveden na droge bi moral biti tako nizek, da bi črnemu trgu
onemogočal profitabilnost in hkrati tako visok, da bi zadostoval za
kritje zdravstvenih in socialnih stroškov uporabe mamil. Z legalizacijo
bi se zmanjšal finančni pritisk na redne uživalce, kateri se
nebi bili prisiljeni zatekati h kriminalu in prostituciji za pridobivanje
denarja. Zmanjšalo bi se število njihovih seksualnih partnerjev, kar
pomeni tudi udarec proti širjenju AIDS-a in drugih bolezni.
|
