Ekonomski in politi�ni vidiki
Prvi in glavni razlog za tak�no stanje na podro�ju drog je treba
iskati v ameri�kem dru�benem in pravnem sistemu, katerega
"pravi�nost in demokracija" sta aplicirani tudi pri nas. Verodostojni
podatki ka�ejo, da so bile ZDA v 19. stoletju velesila v pridelovanju
konoplje, ki so jo s seboj prinesli �e �panci ob koloniziranju
Ju�ne Amerike in omogo�ili njeno �iritev po celotni ameri�ki
celini. Severni Ameri�ani so jo gojili v vseh dr�avah in vlada je
celo spodbujala tekmovanja za ve�ji pridelek. Glaven obrat v odnosu
ameri�ke vlade do marihuane se je zgodil okoli leta 1920, ko za�ne
pisec senzacionisti�nih zgodb Hearst prikazovati �rnce in
Meksikance, kot blazne zveri po kajenju marihuane. Hearst je spremenil vsem
poznano besedo konoplja v marihuana, s �emer je zmedel Ameri�ane.
Zaradi vedno ve�jega, a neupravi�enega strahu, sproduciranega s
strani medijskega aparata, slu�abnika dr�avne ideologije, marihuano
po�asi za�no prepovedovati. Leta 1930 stopi na mesto tajnika
dr�avne blagajne Andrew Mellow, lastnik podjetja Gulf Oil. Od takrat so
si republikanski predsedniki v Ameriki prizadevali za popolno prohibicijo
kanabisa in kriminalizacijo uporabnikov, saj so bili denarno podprti od
ljudi, ki so imeli v lasti petro-kemi�no, toba�no, papirno in
farmacevtsko industrijo, katerim je prohibicija pomenila masten
zaslu�ek. Medtem, ko so si demokratski predsedniki prizadevali za
sprostitev zakonov in celo legalizacijo marihuane so republikanski (Bush,
Reagan, Ford), fanati�no naro�ali velike za�ige nasadov
konoplje, si prizadevali za prepoved in uni�enje raziskav o u�inkih
in obenem namenjali velike denarje za anti-propagado proti konoplji.
Republikanske vlade so pove�evale kapaciteto zaporov in vanj trpale po
250.000 u�ivalcev ali posestnikov marihuane na leto.
Amerika, kot najmo�nej�a dr�ava �e vedno igra svetovnega
policaja za droge. Prav zaostrovanje prohibicije in tako legitimirani
politi�ni pritiski na dr�ave, proizvajalke razlli�nih substanc
npr. Ju�na Amerika, Severna Afrika, Azija, predstavlja Ameriki
najmo�nej�i instrument politi�ne in ekonomske kontrole nad
omenjenimi deli sveta.
Konopljino olje - gorivo prihodnosti
Olja, pridobljena in semen, vsebujejo pribli�no 30 odstotkov olja, in se
uporabljajo za izdelavo lo��il, barv, mil in jedilnega olja,
najve� semena pa se uporablja za pti�jo hrano. Olje pridobljeno iz
konoplje je revolucionarnega pomena tudi v prehrambeni industriji, saj
varuje pred boleznimi srca, je najgospodarnej�i vir beljakovin, in brez
opojnih snovi.
Prav tako je lahko konopljino olje �ist nadomestek dizelskega goriva,
kar je odkril �e Rudolf Diesel leta 1894. V nekaterih ameri�kih
dr�avah so preizkusili rastlinsko olje, ki so ga prime�ali gorivu.
Rezultati so pokazali, da so se emisije zmanj�ale za 75 odstotkov.
Uporaba nove me�anice goriva, bi lahko zmanj�ale �tevilo
�love�kih �rtev zaradi bencina in karcinogenega izpu�nega
plina.
Ena tona papirja lahko re�i 12 odraslih dreves
Osnovna sestavina papirja je celuloza, ki jo papirna industrija uspe�no
pridobiva iz lesa. Izsekavanje gozda povzro�a katastrofalne posledice v
okolju, ki bi jih odpravili s pridobivanjem konoplje, s kar 4-krat ve�jo
vsebino celuloze od lesa in �tirikrat ve�jim hektarskim donosom v
dvajsetih letih. Gojenje konoplje bi tako resno zmanj�alo sekanje
gozdov, saj je ta rastlina ena primarnih obnovljivih virov. Konopljo lahko
vzgojimo �e v 100-ih dneh, drevesa, ki jih posekamo za papir, pa za
svojo ponovno rast potrebujejo od 50-500 let. Rastlina potrebuje za razliko
od drugih, za vlakna gojenih kultur, relativno malo gnojenja in skoraj ne
potrebuje pesticidov. Poleg tega se beli brez klora in drugih �kodljivih
kemikalij. Za proizvodnjo papirja iz konoplje se porabi manj energije, kot
�e bi ga proizvajali iz lesa. Medtem ko papir, narejen iz lesa porumeni,
papir izdelan iz konoplje ne spremeni sestave in barve ve� stoletij.
Celuloza, pridobljena iz konoplje, je predstavljala glavno sestavino papirja
na katerem so bile natisnjen prve knjige na prvih tiskarskih strojih
Gutenberga. Na podoben papir je bila natisnjena tudi Deklaracija o
neodvisnosti in Ustava ZDA.
Prav tako prehrambena industrija i��e v vodi topne, biolo�ko
razgradljive snovi za embala�o hrane. Iz konopljinih vlaken bi lahko
izdelovali embala�o, ki bi v naravi delovala kot naravno gnojilo.
Tekstilna industrija
V devetnajstem stoletju je skoraj vse prebivalstvo nosilo obla�ila,
narejena iz konoplje. Dr�ave, ki so gojile bomba�, so igrale
pomembno vlogo pri prohibiciji, saj so se zavedale prednosti konoplje.
Konopljina vlakna so dalj�a in bolj upogljiva, mo�nej�a in
trpe�nej�a kot lan. Lahko se uporabljajo za vrvi, umetne gobe in
tkanine, ki so bolj trpe�ne kot bomba�. Glede na donos, konoplja
preka�a bomba� za vsaj 200 odstotkov, v idealnih razmerah pa �e
ve�. Prav tako pa je pri gojenju bomba�a uporabljeno slaba tretjina
vseh pesticidov, ki jih uporabimo v vsej industriji. Po drugi strani
konoplja zatira plevel in zato ne potrebuje pesticidov.
Dru�beni vidiki
Diagram 1: Odvisniki z drogami (na tiso� prebivalcev)
Diagram 2: Uporabniki marihuane med najstniki (odstotki)
Diagram 3: Uporabniki marihuane med celotnim prebivalstvom
(odstotki)
Opazimo lahko, da ZDA vodijo v vseh kategorijah, kljub njihovi zelo strogi
prohibicijski politiki in izvajanju teh politik.
Konoplja je psihoaktivna, zavest spreminjajo�a droga. Fizi�ni
u�inki so skromni, glavna tar�a delovanj so mo�gani. Receptorji
le�ijo v hipokampusu, ki vpliva na vi�je mo�ganske centre, ki
kontrolirajo zavest, spomin in ob�utke. Preko teh vpliva na dojemanje
bole�ine, po�utja, lakote in kontrolo mi�ic.
Mnogi poro�ajo o njenih ugodnih u�inkih (zato je njena ob�asna
uporaba tako raz�irjena), nekaterim pa povzro�a nelagodje in slabo
po�utje. Vpliv je odvisen od u�ivalca in od okolja, v katerem drogo
uporablja.
Nekaj najpogostej�ih ob�utij uporabnikov konoplje:
- pove�ana pozornost vseh �util, posebno tipa, okusa in sluha;
pove�ano zanimanje za hrano (munchies) in glasbo
- prosti tok idej v hitrem, nedolo�enem redu; podobno sanjam
- zmanj�ana sposobnost koncentracije in kratkoro�nega spomina
- ob�utek lebdenja, lahne omotice in/ali ob�utek te�kih udov
- hiperaktivnost, nemirnost, vzhi�enost in klepetavost v prvi uri ali
dveh, kasneje zaspanost in/ali otopelost
- subjektivno zaznavanje �asa; nagnjenost k pretiravanju o minulem
�asu
- zmanj�ana presoja in koordinacija, posebno pri izvajanju kompleksnih
nalog; zmedenost; nezmo�nost izra�anja misli v besedah
U�inki so po kajenju opazni takoj, po oralnem u�ivanju pa po uri ali
ve�. V nasprotju z drugimi drogami (alkohol, amfetamini..) ne
povzro�a ma�ka. Vplivi preprosto izginejo, predvsem po kvalitetnem
in globokem spancu. Kroni�ni u�ivalci lahko �utijo posledice
�e nekaj dni po prenehanju, kar si razlagamo z odlaganjem THC-ja
(aktivna substanca) v ma��evju telesa. V krvi pa je prisoten 48 ur
in ve�, pri ob�asnih u�ivalcih pa je ta vrednost tudi v krvi
zanemarljivo nizka.
Medicinski vidiki
Kot razloge za prohibicijo se navaja skrb dr�ave za svoje
dr�avljane. Marihuana naj bi bila zelo �kodljiva snov, z u�inkom
na mo�gane, spomin in telo in mora biti zato prepovedana. Marihuana v
zmernih koli�inah ne povzro�a hudih po�kodb mo�ganov in
telesa in je dokazano bolj zdrava od alkohola in cigaret, povsem
toksi�nih snovi, ki nista prepovedani.
Leta 1988 je ameri�ki Oddelek za boj proti drogam (Drug Enforcement
Administration-DEA) imenoval konopljo za eno izmed najvarnej�ih
terapevtskih substanc, ki jo pozna �love�tvo. Predlog legalizacije
marihuane za zdravstvene namene, �e posebno za zdravljenje rakavih
bolnikov, je bil zavrnjen. Prav tako ni uspel predlog, da bi marihuano na
novo kategorizirali.
Marihuana je eno najbolj varnih, u�inkovitih in cenej�ih sredstev, v
primerjavi z zdravili, ki jih uporabljamo. Celo The Lazer, eden
presti�nej�ih medicinskih zbornikov, je leta 1995 zapisal, da niti
dolgotrajna uporaba konoplje ne �koduje zdravju. Doda tudi, da krivda za
nekatere socialne probleme le�i na politikih, ki ne priznavajo teh
dejstev in tako s prohibicijo ustvarjajo probleme, ki jih druga�e nebi
bilo. V 20. stoletju je zdravilnost marihuane dokazana, oz. za nekatere
bolezni potekajo testiranja, najbolj pa so tehtna pri�anja bolnikov.
Marihuana dokazano:
- spro��a,
- laj�a migrene,
- zmanj�a slabost in bole�ino, povezano s kemoterapijo
bolnikov z rakom,
- pomaga pri primerih anoreksije, saj zbuja apetit,
- olaj�a napade astme in poglobi dihanje (oralna uporaba),
- ljudem z aidsom: zmanj�a bole�ine, uni�i slabost in
zbuja apetit, zmanj�a stres in depresijo,
- pomaga zdraviti glukom (zeleno mreno) ter pomaga nadzorovati
epilepti�ne napade
- pomaga zdraviti posledice multiple skleroze,
- v nekaterih primerih deluje antivirusno,
Marihuna bi lahko zamenjala cca. 20 % predpisanih zdravil, ki so sedaj v
uporabi. Pred prepovedjo marihuane je bila le-ta aktivna u�inkovina v
40-50 % patentiranih zdravil. Raziskave so pokazale cca. 50000 mo�nosti
komercialne uporabe rastline konoplje.
|
