Ekonomski in politični vidiki
Prvi in glavni razlog za takšno stanje na področju drog je treba
iskati v ameriškem družbenem in pravnem sistemu, katerega
"pravičnost in demokracija" sta aplicirani tudi pri nas. Verodostojni
podatki kažejo, da so bile ZDA v 19. stoletju velesila v pridelovanju
konoplje, ki so jo s seboj prinesli že Španci ob koloniziranju
Južne Amerike in omogočili njeno širitev po celotni ameriški
celini. Severni Američani so jo gojili v vseh državah in vlada je
celo spodbujala tekmovanja za večji pridelek. Glaven obrat v odnosu
ameriške vlade do marihuane se je zgodil okoli leta 1920, ko začne
pisec senzacionističnih zgodb Hearst prikazovati črnce in
Meksikance, kot blazne zveri po kajenju marihuane. Hearst je spremenil vsem
poznano besedo konoplja v marihuana, s čemer je zmedel Američane.
Zaradi vedno večjega, a neupravičenega strahu, sproduciranega s
strani medijskega aparata, služabnika državne ideologije, marihuano
počasi začno prepovedovati. Leta 1930 stopi na mesto tajnika
državne blagajne Andrew Mellow, lastnik podjetja Gulf Oil. Od takrat so
si republikanski predsedniki v Ameriki prizadevali za popolno prohibicijo
kanabisa in kriminalizacijo uporabnikov, saj so bili denarno podprti od
ljudi, ki so imeli v lasti petro-kemično, tobačno, papirno in
farmacevtsko industrijo, katerim je prohibicija pomenila masten
zaslužek. Medtem, ko so si demokratski predsedniki prizadevali za
sprostitev zakonov in celo legalizacijo marihuane so republikanski (Bush,
Reagan, Ford), fanatično naročali velike zažige nasadov
konoplje, si prizadevali za prepoved in uničenje raziskav o učinkih
in obenem namenjali velike denarje za anti-propagado proti konoplji.
Republikanske vlade so povečevale kapaciteto zaporov in vanj trpale po
250.000 uživalcev ali posestnikov marihuane na leto.
Amerika, kot najmočnejša država še vedno igra svetovnega
policaja za droge. Prav zaostrovanje prohibicije in tako legitimirani
politični pritiski na države, proizvajalke razlličnih substanc
npr. Južna Amerika, Severna Afrika, Azija, predstavlja Ameriki
najmočnejši instrument politične in ekonomske kontrole nad
omenjenimi deli sveta.
Konopljino olje - gorivo prihodnosti
Olja, pridobljena in semen, vsebujejo približno 30 odstotkov olja, in se
uporabljajo za izdelavo loščil, barv, mil in jedilnega olja,
največ semena pa se uporablja za ptičjo hrano. Olje pridobljeno iz
konoplje je revolucionarnega pomena tudi v prehrambeni industriji, saj
varuje pred boleznimi srca, je najgospodarnejši vir beljakovin, in brez
opojnih snovi.
Prav tako je lahko konopljino olje čist nadomestek dizelskega goriva,
kar je odkril že Rudolf Diesel leta 1894. V nekaterih ameriških
državah so preizkusili rastlinsko olje, ki so ga primešali gorivu.
Rezultati so pokazali, da so se emisije zmanjšale za 75 odstotkov.
Uporaba nove mešanice goriva, bi lahko zmanjšale število
človeških žrtev zaradi bencina in karcinogenega izpušnega
plina.
Ena tona papirja lahko reši 12 odraslih dreves
Osnovna sestavina papirja je celuloza, ki jo papirna industrija uspešno
pridobiva iz lesa. Izsekavanje gozda povzroča katastrofalne posledice v
okolju, ki bi jih odpravili s pridobivanjem konoplje, s kar 4-krat večjo
vsebino celuloze od lesa in štirikrat večjim hektarskim donosom v
dvajsetih letih. Gojenje konoplje bi tako resno zmanjšalo sekanje
gozdov, saj je ta rastlina ena primarnih obnovljivih virov. Konopljo lahko
vzgojimo že v 100-ih dneh, drevesa, ki jih posekamo za papir, pa za
svojo ponovno rast potrebujejo od 50-500 let. Rastlina potrebuje za razliko
od drugih, za vlakna gojenih kultur, relativno malo gnojenja in skoraj ne
potrebuje pesticidov. Poleg tega se beli brez klora in drugih škodljivih
kemikalij. Za proizvodnjo papirja iz konoplje se porabi manj energije, kot
če bi ga proizvajali iz lesa. Medtem ko papir, narejen iz lesa porumeni,
papir izdelan iz konoplje ne spremeni sestave in barve več stoletij.
Celuloza, pridobljena iz konoplje, je predstavljala glavno sestavino papirja
na katerem so bile natisnjen prve knjige na prvih tiskarskih strojih
Gutenberga. Na podoben papir je bila natisnjena tudi Deklaracija o
neodvisnosti in Ustava ZDA.
Prav tako prehrambena industrija išče v vodi topne, biološko
razgradljive snovi za embalažo hrane. Iz konopljinih vlaken bi lahko
izdelovali embalažo, ki bi v naravi delovala kot naravno gnojilo.
Tekstilna industrija
V devetnajstem stoletju je skoraj vse prebivalstvo nosilo oblačila,
narejena iz konoplje. Države, ki so gojile bombaž, so igrale
pomembno vlogo pri prohibiciji, saj so se zavedale prednosti konoplje.
Konopljina vlakna so daljša in bolj upogljiva, močnejša in
trpežnejša kot lan. Lahko se uporabljajo za vrvi, umetne gobe in
tkanine, ki so bolj trpežne kot bombaž. Glede na donos, konoplja
prekaša bombaž za vsaj 200 odstotkov, v idealnih razmerah pa še
več. Prav tako pa je pri gojenju bombaža uporabljeno slaba tretjina
vseh pesticidov, ki jih uporabimo v vsej industriji. Po drugi strani
konoplja zatira plevel in zato ne potrebuje pesticidov.
Družbeni vidiki
Diagram 1: Odvisniki z drogami (na tisoč prebivalcev)
Diagram 2: Uporabniki marihuane med najstniki (odstotki)
Diagram 3: Uporabniki marihuane med celotnim prebivalstvom
(odstotki)
Opazimo lahko, da ZDA vodijo v vseh kategorijah, kljub njihovi zelo strogi
prohibicijski politiki in izvajanju teh politik.
Konoplja je psihoaktivna, zavest spreminjajoča droga. Fizični
učinki so skromni, glavna tarča delovanj so možgani. Receptorji
ležijo v hipokampusu, ki vpliva na višje možganske centre, ki
kontrolirajo zavest, spomin in občutke. Preko teh vpliva na dojemanje
bolečine, počutja, lakote in kontrolo mišic.
Mnogi poročajo o njenih ugodnih učinkih (zato je njena občasna
uporaba tako razširjena), nekaterim pa povzroča nelagodje in slabo
počutje. Vpliv je odvisen od uživalca in od okolja, v katerem drogo
uporablja.
Nekaj najpogostejših občutij uporabnikov konoplje:
- povečana pozornost vseh čutil, posebno tipa, okusa in sluha;
povečano zanimanje za hrano (munchies) in glasbo
- prosti tok idej v hitrem, nedoločenem redu; podobno sanjam
- zmanjšana sposobnost koncentracije in kratkoročnega spomina
- občutek lebdenja, lahne omotice in/ali občutek težkih udov
- hiperaktivnost, nemirnost, vzhičenost in klepetavost v prvi uri ali
dveh, kasneje zaspanost in/ali otopelost
- subjektivno zaznavanje časa; nagnjenost k pretiravanju o minulem
času
- zmanjšana presoja in koordinacija, posebno pri izvajanju kompleksnih
nalog; zmedenost; nezmožnost izražanja misli v besedah
Učinki so po kajenju opazni takoj, po oralnem uživanju pa po uri ali
več. V nasprotju z drugimi drogami (alkohol, amfetamini..) ne
povzroča mačka. Vplivi preprosto izginejo, predvsem po kvalitetnem
in globokem spancu. Kronični uživalci lahko čutijo posledice
še nekaj dni po prenehanju, kar si razlagamo z odlaganjem THC-ja
(aktivna substanca) v maščevju telesa. V krvi pa je prisoten 48 ur
in več, pri občasnih uživalcih pa je ta vrednost tudi v krvi
zanemarljivo nizka.
Medicinski vidiki
Kot razloge za prohibicijo se navaja skrb države za svoje
državljane. Marihuana naj bi bila zelo škodljiva snov, z učinkom
na možgane, spomin in telo in mora biti zato prepovedana. Marihuana v
zmernih količinah ne povzroča hudih poškodb možganov in
telesa in je dokazano bolj zdrava od alkohola in cigaret, povsem
toksičnih snovi, ki nista prepovedani.
Leta 1988 je ameriški Oddelek za boj proti drogam (Drug Enforcement
Administration-DEA) imenoval konopljo za eno izmed najvarnejših
terapevtskih substanc, ki jo pozna človeštvo. Predlog legalizacije
marihuane za zdravstvene namene, še posebno za zdravljenje rakavih
bolnikov, je bil zavrnjen. Prav tako ni uspel predlog, da bi marihuano na
novo kategorizirali.
Marihuana je eno najbolj varnih, učinkovitih in cenejših sredstev, v
primerjavi z zdravili, ki jih uporabljamo. Celo The Lazer, eden
prestižnejših medicinskih zbornikov, je leta 1995 zapisal, da niti
dolgotrajna uporaba konoplje ne škoduje zdravju. Doda tudi, da krivda za
nekatere socialne probleme leži na politikih, ki ne priznavajo teh
dejstev in tako s prohibicijo ustvarjajo probleme, ki jih drugače nebi
bilo. V 20. stoletju je zdravilnost marihuane dokazana, oz. za nekatere
bolezni potekajo testiranja, najbolj pa so tehtna pričanja bolnikov.
Marihuana dokazano:
- sprošča,
- lajša migrene,
- zmanjša slabost in bolečino, povezano s kemoterapijo
bolnikov z rakom,
- pomaga pri primerih anoreksije, saj zbuja apetit,
- olajša napade astme in poglobi dihanje (oralna uporaba),
- ljudem z aidsom: zmanjša bolečine, uniči slabost in
zbuja apetit, zmanjša stres in depresijo,
- pomaga zdraviti glukom (zeleno mreno) ter pomaga nadzorovati
epileptične napade
- pomaga zdraviti posledice multiple skleroze,
- v nekaterih primerih deluje antivirusno,
Marihuna bi lahko zamenjala cca. 20 % predpisanih zdravil, ki so sedaj v
uporabi. Pred prepovedjo marihuane je bila le-ta aktivna učinkovina v
40-50 % patentiranih zdravil. Raziskave so pokazale cca. 50000 možnosti
komercialne uporabe rastline konoplje.
|
