Šolstvo - del sistema kjer se mladi (na katerih svet stoji) izšolajo ali zdresirajo.

Malodane je dejstvo da se mladi ne učijo več reševati problemov, ampak memorizirajo podatke, kar je pri taki količini podatkov ki so na voljo idiotsko.
Komu je cilj proizvajati idiotsko mladino in s tem tudi starino?

Platon in njegova šola

PO SLEDEH TIMSS-a - - - Si frajer če nisi dober?
Barbara Japelj Pavešič: "Pri najboljših je znanje slabše, to pa je zaskrbjujoče. Gre za tisto znanje, kiga otroci usvojijo s povezovanjem različnih področij. Znanje pri klasičnih predmetih je enako, kot je bilo. "

(pre) Obremenjenost slovenskih srednješolcev
Šolski strokovnjaki očitke o preobremenjenosti slovenskih osnovnošolcev bolj ali manj zavračajo. Presenetljivo, tudi mednarodna raziskava je potrdila njihove ugotovitve. Laična javnost, starši in civilna združenja se ne strinjajo z njimi in opozarjajo na preveč storilnostno naravnan šolski sistem. Komu verjeti? Da bi se na lastne oči prepričali, kako doživljajo šolanje slovenski srednješolci, smo se lotili obsežne raziskave med učenci Ljubljanskih srednjih šol. Največji strah povzročajo matematika, kontrolke, spraševanja, profesorji in slab učni uspeh.
In še: zakaj se učijo Ijubljanski srednješolci?

Zakaj Anja joče

Vem, da Anja joče.
Brez solz, navznoter.
Misli, da je kriva, ker ne zna.
Ne ve, da premoščanja razlike med dvema šolama ne bi smeli naložiti samo na njena ramena. Ne zna še priti do sklepa, da so učitelji zaradi brezbrižnosti ogrozili njeno samospoštovanje.
Na drugi strani se učitelji ne sprašujejo o krivdi, saj niti niso opazili, da se je zgodila krivica in da je neki otrok nesrečen pri stvareh, ki se njim zdijo nepomembne.
Svojega deleža pri njegovi stiski ne bodo uvideli nikoli.

Ženska vlada Slovenije I Odločno za svobodo duha
Zdaj veljavni sistem, upamo si tako zapisati, je celo zelo korenito posegel v značaj naših mladostnikov. Danes na prvem mestu nista več solidarnost in pomoč med sošolci, ampak boj za vsako točko, za vsako tekmovanje, za vsako boljše izhodišee, kot ga imajo drugi. Nekoč smo si med kontrolnimi nalogami pomagali, prišepetovali, pisali na mizo. Danes dijaki z roko zakrivajo svoje zapise, da jih ne bi prepisali drugi ... in bili še oni uspešni in dobri.
ŽVS meni, da so stiske mladih, ki jih doživljajo zaradi tako postavljenega sistema izobraževanja, prevelike in prevečkrat celo usodne. Mladi se prepogosto, tudi zaradi strahu pred starši in okolico, zatekajo k trenutnim omamam, ki ne rešujejo njihovih težav. Nobene potrebe ne bi smelo biti, da sta šola in njen sistem razlog za takšno stanje.
ONA št 20

Trpljenje mladega šolarja

UČNI PROGRAM NAŠIH ŠOL JE ŠE VEDNO PRETEŽNO USMERJEN PREDVSEM V MEMORIRANJE, NE PA V USTVARJALNO UPORABO ZNANJA
Od piflanja, ki je bilo potrebno tam v časih Franca Jožefa, v dobi računalnikov, neizčrpnih virov podatkov, zaboli predvsem glava
Učenci in dijaki slovenskih šol res marsikaj vedo o določeni temi, a so povsem "mrzli", ko je treba te podatke med seboj povezati in rešiti kakšen problem
Res je, tudi pri nas se že pojavljajo učitelji, ki skušajo z novimi prijemi zainteresirati mlade in jih spodbuditi k ustvarjalnosti in sodelovanju, a so žal še vedno le bele vrane
Določena osnovna znanja je treba obvladati. Poleg osnovnih bralnih, pisnih, matematičnih veščin mora šola otroku podati tudi osnovni fond podatkovnega znanja, da bo lahko na tej podlagi gradil višje oblike znanja in mišljenja.
Število nožic potočnega raka – ali znanje na izust petdesetih veznikov, vseh letnic Soške fronte ali poznavanje vseh evropskih držav, kjer je razvito premogovništvo – ne spada med temeljna znanja.
Za doseganje višjih oblik učenja (analize, sinteze, vrednotenje, primerjav) so v šoli vsekakor potrebne tudi nove metode poučevanja. Zato da se učenec ne bo samo učil na pamet, ga moramo naučiti in spodbuditi z drugačnimi oblikami poučevanja. Pri tem pa sta bistveni naslednji stvari. Prvič, na ustvarjalnost učencev zelo pomembno vpliva ustvarjalnost učitelja, ne glede na njegovo metodično usmerjenost. In drugič: učenje na pamet podpira predvsem sistem ocenjevanja oziroma preverjanja znanja. Dokler visoko vrednotimo predvsem enostavna znanja, ki jih je lahko meriti s testi zaprtega tipa, seveda nagrajujemo učenje na pamet, ne glede na uporabljene metode poučevanja

PAMETNI OZIROMA VSI TISTI, KI GREDO VŠTRIC S ČASOM, BI SVOJEMU OTROKU PRIVOŠČILI, DA BI BIL JANEZ MAYER NJIHOV UČITELJ
"Našemu šolstvu zamerim, da privzgaja trd, ekstremen individualizem, namesto da bi otroke učili sodelovanja in učenja v skupini.
Druga zamera gre posiljevanju otrok z reprodukcijo, in to tisto najbolj primitivno. Kar reče učitelj, naj učenec kar se le da natančno reproducira, pa bo odlična ocena zagotovljena.
"Avstralska družba je bolj odprta, ni represivna, tam prosti čas postaja vse večja vrednota, ki na srečo že odriva slepo gonjo po dobičku.
"Da je treba človeka, ki človek že je, vzgojiti v dobrega človeka, kajti le dober človek lahko prenaša odlično znanje.